Mednarodni dan gozdov: Ali se zavedamo pomena gozdov?

Vsako leto 21. marca obeležujemo mednarodni dan gozdov. Leta 2012 je Generalna skupščina Združenih narodov določila ta dan z namenom, da bi ljudi obveščali o pomembnosti gozdov in njihovi ogroženosti ter jih spodbujali k dejavnostim za pomoč gozdovom. Tema letošnjega dneva gozdov je Obnova in nega gozda: pot do zdravja in dobrega počutja.

Gozdovi prekrivajo tretjino Zemljine kopenske površine ter so dom kar 80 odstotkom živali, rastlin in gliv. So vir hrane, energije, zaslužka ter služijo kot prebivališče za več kot milijardo ljudi. Prav tako imajo tudi ključno vlogo pri zmanjševanju revščine in pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja.

Gozdovi vzpostavljajo dinamično ravnovesje med številnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami ter glivami, preprečujejo prenamnožitev nekaterih vrst na račun drugih. Poleg tega preprečujejo nastanek plazov, odnašanje zemlje, zadržujejo padavinsko vodo, vlažijo in hladijo zrak ter odstranjujejo škodljive snovi iz zraka. Gozdovi so velik porabnik ogljikovega dioksida in vir kisika, ki je za nas življenjsko pomemben. Imajo ogromno vlogo v družbi, saj so vir dobička, poleg tega pa nam dajejo prostor za rekreacijo ter imajo pozitiven psihološki vpliv na nas.

Slovenija je uvrščena na tretje mesto v Evropski uniji glede na gozdnatost, saj kar 58,2 % njenega površja prekrivajo gozdovi. Slovenski gozdovi so dom 70 različnih avtohtonih drevesnih vrst. Med drevesnimi vrstami pri nas prevladujejo bukev (32 %) in smreka (31 %), sledili pa so drugi trdi listavci (8 %), jelka (8 %), hrasti (7 %) in bori (6 %). Vrstna pestrost kaže na dobro ohranjenost slovenskih gozdov, za katere je značilna tudi velika biotska raznovrstnost. Na gozd je vezanih približno 950 vrst rastlin, 95 vrst ptic, 70 vrst sesalcev, 17 vrst dvoživk, 10 vrst plazilcev in mnogo manjših organizmov iz drugih živalskih skupin.

Letno je na svetu povprečno izkrčenih kar 13 milijonov hektarjev gozdov. To prispeva k podnebnim spremembam, saj krčenje gozdov predstavlja 12–20 % svetovnih emisij toplogrednih plinov. Podnebne spremembe pa nato močno vplivajo na hitrost rasti rastlin v gozdu, gozdnatost, nabor vrst in biotskih dejavnikov.

Amazonski deževni gozd proizvede kar 20 % kisika na Zemlji, zato, ga imenujemo tudi Pljuča Zemlje. Pomaga regulirati podnebje celotnega planeta. A do leta 2019 ga je bilo uničenega že 18 %, poškodovanega pa 40 %. Vsako minuto naj bi ga izginilo za tri nogometna igrišča. Julija 2019 je bilo uničenega 2 254 kvadratnih kilometrov, na njegovem mestu pa so zdaj obdelovalne površine in pašniki. Med januarjem 2019 in avgustom 2019 je deževni gozd prizadelo kar 73 000 požarov, samo junija 2020 pa 2 248.

Kako lahko sami pripomoremo k reševanju gozdov?

• Recikliramo odpadke
• Kupujemo reciklirani papir
• Posadimo drevesa
• Kupujemo gozdu prijazne izdelke oziroma izdelke označene s certifikati
• Spodbujamo okoljevarstvene organizacije
• Se udeležujemo raznih dogodkov za pomoč gozdovom

Monika Rebec in Ana Batič,  ITS družboslovje