Svetovni dan migrantov

Vabljeni k ogledu e-razstave (ppt predstavitve).

Svetovni dan migrantov - RAZISKAVA

Rezultati in analiza vprašalnika, ki so ga reševali dijaki naše šole.

Mednarodni dan migrantov obeležujemo od decembra leta 2000 naprej, ko je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila, da bo postavila svetovni dan migrantov na 18. december. Deset let prej, na isti dan leta 1990, je ta skupščina sprejela Mednarodno konvencijo za ubranitev človekovih pravic delovnih migrantov in njihovim družinam.

Leta 2020 je bilo na svetu okoli 280 milijonov migrantov, kar je približno 3,6% svetovnega prebivalstva. Razlogi za odseljevanje so obsežni, od vojn, političnega nasilja, gospodarskih razmer do naravnih katastrof in bolezni.

Cilj obeleževanja dneva migrantov je, da bi se naučili bolj celovito gledati na migrante, biti z njimi solidarni  in varovati njihove pravice.

Z migranti je tesno povezana Mednarodna organizacija za migracije IOM (The International Organization for Migration). Ustanovljena je bila leta 1951, da bi pomagala pri ponovni naselitvi razseljenih oseb, beguncev in migrantov po drugi svetovni vojni. Tudi danes ostaja njeno glavno vodilo pomagati migrantom, ozaveščati javnost o njihovih problemih, preko migracij vzpodbujati socialni in ekonomski razvoj in ohranjati človekovo dostojanstvo in blaginjo migrantov. IOM je bila aktivna pri veliki večini migrantskih in političnih kriz v drugi polovici 20. stoletja, prav tako pa je sodelovala tudi v intervenciji za migrante v času pandemije kovid-19.

Zelo pomembno je, da znamo razlikovati med izrazoma migrant in begunec. Migranti se selijo zato, da bi z iskanjem dela izboljšali svoj standard, ne pa zaradi neposredne nevarnosti preganjanja ali smrti. Od doma odhajajo iz številnih razlogov, selijo se lahko znotraj ali izven svoje države, začasno ali za vedno, prostovoljno ali pod pritiskom zaradi nesreč, revščine itd.. Begunci pa so osebe, ki bežijo pred oboroženimi spopadi ali preganjanjem.

Leta 2021 je vsaj 82 milijonov ljudi po vsem svetu postalo migrantov zaradi različnih pritiskov. Med njimi je po nekaterih ocenah 26,4 milijonov beguncev, od teh jih je polovica  mlajših od 18 let.

V Sloveniji število priseljenih narašča. Ob popisu leta 1948 je bilo med prebivalci Slovenije nekaj več kot 5 % takih, katerih prvo prebivališče je bilo v tujini, leta 2021 pa že skoraj 14%. Med njimi jih ima nekaj manj kot polovica slovensko državljanstvo. Največ priseljencev v Slovenijo prihaja z območja nekdanje Jugoslavije in sicer iz Bosne in Hercegovine, sledijo pa ji Hrvaška, Srbija, Kosovo, Severna Makedonija. Precej jih je prišlo tudi iz Nemčije in Italije. Največje število neevropskih migrantov prihaja v Slovenijo iz Kitajske, Združenih držav Amerike in Argentine.

Razlog, ki ga največkrat navajajo za priselitev v Slovenijo je zaposlitev. Med priseljenimi prebivalci Slovenije je več moških kot žensk (59 % : 41 %).

Migracije so ključnega pomena za ohranitev normalnega delovanja naših gospodarstev in družb. To se zelo izrazito izkazalo v času epidemije koronavirusa. Migranti znotraj Evropske unije, zlasti tisti, ki prihajajo iz držav zunaj EU so pripomogli, da so da živilske trgovine, javni prevoz, oskrba na domu in zdravstvene storitve delovale naprej. Gre namreč za sektorje, se soočajo s pomanjkanjem domače delovne sile, saj se jih zaradi nizkih plač in slabih delovnih pogojev ljudje izogibajo. Migranti so pogosto zaposleni za določen čas, delajo sezonska dela in za isto delo zaslužijo nižje plače.

Najbolj je spremenila migrantsko podobo sveta begunska kriza, ki se je začela že leta 2011, a smo jo najbolj občutili v letih 2015 in 2016. Ob njej smo se soočili s porastom skrajno desničarske politike, sovraštvom, zatiranjem in številnimi kršitvami človekovih pravic. Posamični primeri nasilja, ki so ga zakrivili migranti in terorizem islamskih fundamentalistov, povzročajo splošen strah in sovraštvo do migrantov, pa tudi diskriminacijsko zakonodajo, npr. v Franciji.

Dan migrantov naj bo zato namenjen tudi zavedanju, da nas ne ogrožajo vsi priseljenci. Številni med njimi so znanstveniki, zdravstveni delavci in drugo podporno osebje, ki družbo, v kateri živijo, lahko tudi obogatijo.

Jan Hreščak, 2. a gim, ITS družboslovje

Share on FacebookPin on PinterestTweet about this on TwitterPrint this page
(Visited 35 times, 1 visits today)