SVETOVNI DAN ČEBEL - RAZSTAVA
Vabljeni k ogledu e-razstave (ppt predstavitve).
SVETOVNI DAN ČEBEL - RAZISKAVA
Rezultati in analiza vprašalnika, ki so ga reševali dijaki naše šole.
Leta 2017 je OZN razglasila 20. maj za svetovni dan čebel. Ta datum so izbrali, ker je to rojstni datum Antona Janše, svetovno znanega slovenskega čebelarja. Maj pa je tudi mesec bujnega razvoja čebel in narave.
Anton Janša je živel med leti 1734 do 1773. Bil je začetnik sodobnega čebelarstva, eden največjih strokovnjakov za čebele in prvi moderni učitelj čebelarstva na svetu. Avstrijska cesarica Marija Terezija ga je imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi čebelarski šoli na Dunaju in vsi čebelarski učitelji so morali poučevati po njegovih metodah.
Pobudnica za Svetovni dan čebel je bila Slovenija. Kot čebelarski narod, ki spodbuja mnoge dejavnosti povezane s čebelami (npr. medeni zajtrk, čebelarski krožki, sajenje medovitih rastlin), smo se zavzeli, da bomo izvedli vse formalne postopke za obeležitev tega dne.
Čebele uvrščamo med žuželke v podred ozkopasnih os. Poznamo jih kar 20.000 različnih vrst. Prehranjujejo se s cvetnim prahom, večina jih je rastlinojedih. Življenjska doba čebel znaša nekje od 40 – 60 dni.
Čebele povezuje čebelja družina. Čebelam je skrb za potomstvo bistvenega pomena. Družino sestavljajo; ena matica, nekaj tisoč trotov in ostale čebele delavke. V enem gnezdu živi več zaporednih generacij. Čebele med sabo komunicirajo z vibracijami ali pa ritmičnim nihanjem oprsja in kril, s čimer si izmenjujejo informacije o kvaliteti in vrsti paše. Čebele imajo različne košarice za prenašanje peloda in nektarja, ki jih najdemo na spodnji strani zadka ali pa na zadnjih nogah. Pomembno vlogo igra tudi želo, ki služi kot obramba.
Pomembno je vedeti, da večina naše hrane prihaja iz rastlin, ki jih oprašijo čebele. Prav zaradi tega je pomen čebel za preživetje človeka izjemno velik. Žal se tega ljudje premalo zavedamo in s svojimi posegi močno ogrožamo njihovo življenje. Največji problem predstavlja uporaba pesticidov. Da bi zastrupitev s pesticidi zmanjšali, bi morali škropiti zvečer, ko čebele niso aktivne. Izumrtje čebel lahko pripelje do svetovne lakote. Čebele prav tako ogroža izguba habitatov, sajenje monokultur, pa tudi globalno segrevanje ter podnebne spremembe. V zadnjih letih so se zaradi segrevanja ozračja čebele začele prebujati, ko cvetlice sploh še ne cvetijo. Prekomerno umiranje čebel so poimenovali sindrom propadanja čebeljih družin.
Človek se pomena čebel zaveda že od pradavnine, kar lahko zasledimo v mitologiji in religijah. V antičnih kulturah so bile čebele svete živali. Grobnice in pogrebne komore so pogosto okrašene z motivi čebel.
Kot pomembno slovensko etnološko posebnost lahko omenimo še panjske končnice. To so poslikani deli panja, značilni za Slovenijo. Ta ljudska umetnost je nastala na Gorenjskem in Koroškem. Najstarejše panjske končnice segajo v sredino 18. stoletja.
V Sloveniji poznamo okrog 550 vrst čebel. Najbolj znana je kranjska čebela ali kranjica, avtohtona pasma, ki izhaja iz Gorenjske (del dežele Kranjske). Dandanes je zaradi trgovine s čebelami razširjena po celem svetu. Znana je po delavnosti, odpornosti proti mrazu in boleznim, mirnosti in dobri orientaciji. Običajno je sivkaste barve, zaradi česar jo imenujemo tudi kranjska sivka.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije vsako leto podeli nagrado Zlata čebela. Namenjena je spodbujanju zaščite čebel in prepoznavanja njihove vloge na svetovni ravni. Letošnjo nagrado je prejel Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije.
Alja Cergol in Ana Škerlj, ITS družboslovje
