Skoči na glavno vsebino

Dne 18. aprila 2024 se je nadobuden razred 3. b gimnazije s profesoricama Gabrijelo Rebec Škrinjar in Matejo Grmek odpravil na zgodovinsko ekskurzijo v bližnji Trst. Ta je bil zaradi svoje pomembne strateške lege vedno zelo zaželen, ne glede na oblasti, ki so se skozi čas menjavale. Za to ozemlje so se potegovali že stari Rimljani. Leta 45 pr. K. so na griču Svetega Justa zgradili močno naselbino. Tam smo si dijaki ogledali ostanke iz antičnih in srednjeveških časov in najpomembnejšo tržaško rimokatoliško cerkev, stolnico, poimenovano po lokalnem zavetniku, svetem Justu.

Po ogledu smo se odpravili po strmih tržaških ulicah navzdol. Na poti smo videli tudi hišo škofa Petra Bonoma in Rikardov slavolok, kot Tržačani pravijo ostankom rimskih mestnih vrat. Postanek smo naredili še ob jezuitski cerkvi svete Marije Velike in helvetski (protestantski) cerkvi svetega Sebastjana. Blizu je stala tudi pomorska šola, ki jo je ustanovila Marija Terezija. Konec koncev je bil Trst najpomembnejše habsburško pristanišče in mornarji so morali biti odlično izurjeni. Prav Marija Terezija in njen oče Karel VI. sta najbolj vplivala na razvoj Trsta. Karel VI. je Trst razglasil za prosto pristanišče in s tem odprl pot hitremu gospodarskemu napredku mesta.

Še eno cerkev smo dijaki ugledali bližje morju, ta je bila za razliko od prejšnjih grška pravoslavna. (To je pomembno, saj je v Trstu tudi srbska pravoslavna cerkev. Če želite izvedeti zakaj sta kar dve pravoslavni, se boste morali sami podati na to pot). V cerkvi nas je pričakal njihov predstavnik in nam v italijanščini z grškim naglasom razložil značilnosti svetih obredov.

Iz grškega predela smo se zatem odpravili na bolj domači teren – v Narodni dom, oz. v njegovo knjižnico. Tu nas je prijazno sprejel zamejski Slovenec, profesor zgodovine Štefan Čok, ki je povedal nekaj o zgodovini Narodnega doma in o delovanju TIGR-a, ki je predstavljal odgovor slovenske in hrvaške manjšine v Julijski krajni na fašistično nasilje. Glede na nedavno odprtje razstave o zamejskih Slovencih, so dijaki izkoristili priložnost in sami v interaktivni muzejski zbirki izvedeli več o svojih rojakih, ki živijo na drugi strani meje.

Po kratkem odmoru za malico se je pot nadaljevala do mosta Ponte Rosso, trga, ki nosi isto ime in do kovanca v spomin Mariji Tereziji. Potem je sledil še en odmor,  po katerem je bil zaradi zamujanja določen najnovejši poročevalec za šolsko spletno stran. Po premoru je naša gruča odšla na Veliki trg, kjer je spoznala zgodovino zvonarjev Mihca in Jakca ter si ogledala mestno hišo, spomenik Karlu VI., fontano štirih celin in nekatere arhitekturno pomembnejše okoliške zgradbe. Trg pa meji tudi na morje. Na tej obali je postavljen kip šivilj, ki že nestrpno pričakujejo italijansko »osvoboditev« (aneksijo slovenskih in hrvaških ozemelj po prvi svetovni vojni).

Po zapisih Martina Škrinjarja, 3.b

2.aprila 2024 so se v Trst na zgodovinsko ekskurzijo odpravili tudi dijaki 3. a gimnazije. Program so imeli skoraj enak kot paralelka. Razlika je bila le v tem, da so si ogledali judovsko sinagogo (b-jevci je niso videli, ker je bila zaprta), ne pa razstave v Narodnem domu in evangeličanske cerkve v njegovi bližini.

(Visited 136 times, 1 visits today)
Dostopnost