Ravno v času, ko nas je zajela pandemija koronavirusa in smo zaprli šolo, so dijaki prvega letnika ekonomske in aranžerske smeri pri zgodovini spoznavali življenje v srednjem veku. Delo nadaljujemo v karanteni. Zato smo si postavili za izziv raziskati, od kod izhaja izraz karantena in kje, kdaj in zakaj je bila prvič uvedena. Iz spleta in časopisnega članka so dijaki razbrali, da je bila prva karantena v Dubrovniku sredi 14. stoletja. Takrat je po Evropi razsajala pandemija kuge ali črne smrti. Pomorila je tretjino prebivalcev Evrope in predvsem v mestih zaradi zelo visoke smrtnosti zasejala grozo in paniko.
Kužni zdravnik
Kužni zdravnik je bil odet v nenavadno varovalno oblačilo iz usnja. Na glavi je imel masko z zastekljenimi odprtinami za oči. Dolg kljun je bil zapolnjen z različnimi dišečimi zelišči, ki naj bi ščitila pred okužbo.
Dubrovnik je kot središče Dubrovniške republike imel takrat številne trgovske zveze z vsem Sredozemljem in Balkanom, zato mu s kugo ni bilo prizanešeno. Dubrovniška vlada se je problema lotila z odlokom, v katerem je ukazala, da morajo pomorščaki, trgovci in popotniki, ki prihajajo iz okuženih krajev, preden vstopijo v mesto, najprej za 30 dni v izolacijo. Poslali so jih na bližnja otočka Mrkan ali Cavtat, kjer so bivali v revnih lesenih barakah. Kasneje so čas osamitve podaljšali na 40 dni (quaranta), po čemer je karantena dobila ime. Kdor je kršil pravila o karanteni, je bil lahko kaznovan z denarno kaznijo, lahko so ga sramotili na sramotilnem stebru, mu zažgali lase in brado, včasih pa je bil tudi poslan v temnico ali obsojen na smrt.
Kasneje so za okužene s kugo, gobavostjo in drugimi nalezljivimi boleznimi zgradili več kamnitih bolnic ali lazaretov. Medtem ko so lesene barake po epidemiji zažgali, nekateri lazareti še stojijo in si jih lahko ogledamo še danes.
Tekst in fotografija Gabrijela Rebec Škrinjar, zgodovina
-
Srednjeveški Dubrovnik
-
Dubrovnik danes
