15. junija 2022, so dijaki 1. a gimnazije odšli na zgodovinsko-geografsko ekskurzijo v Oglej, takoj naslednji dan pa še dijaki 1. b gimnazije. Spremljali sta nas profesorici Gabrijela Rebec Škrinjar in Mateja Grmek.
Najprej smo se ustavili na Repentabru in si ogledali utrdbo in cerkev nad vasjo. Utrdba je bila zgrajena že v rimskih časih, današnjo podobo pa je dobila v času turških vpadov, ko so se pred njimi v tabor zatekali okoliški kmetje. Izvedeli smo še veliko drugih zanimivosti o stavbah ob cerkvi in o vaseh v bližini. Na vratih smo si ogledali še napis v bohoričici in ga poskušali razvozlati.
Nato smo odšli proti gradu Miramar, ki ga je v sredini 19. stoletja dal zgraditi nadvojvoda Maksimilijan Habsburški, brat avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Presenetila nas je lepota notranjosti gradu, predvsem originalno pohištvo. Sprehodili smo se tudi po grajskem vrtu, v katerem rastejo rastline iz različnih koncev sveta.
Po malici smo se z avtobusom odpeljali do cerkve v Štivanu, ki je posvečena Janezu Krstniku. Tam smo si ogledali tudi izvir vode iz reke Reke. Ta ponikne v Škocjanskih jamah in pride na površje v Štivanu kot reka Timav. Spoznali smo legendo o grških junakih Jazonu in Agronavtih, ki so na tem kraju ponovno sestavili svojo ladjo in se odpeljali domov. Spregovorili pa smo tudi o pomenu jantarske poti, ki je nekoč vodila mimo Štivana.
Naš naslednji cilj je bil Oglej ali Aquileia. Oglej so zgradili Rimljani leta 181 pr. K., da bi se lažje širili proti Istri in Dalmaciji, pa tudi za obrambo pred vdori tujih ljudstev. Zaradi odlične lege je kmalu postal tudi pomembno trgovsko središče. Svoj višek je doživel v času cesarja Avgusta, ko je postal glavno mesto X. rimske regije Venezia et Histria. Takrat je v njem živelo 200. 000 prebivalcev, danes pa, za primerjavo, le 3.500. Mesto so popolnoma uničili Huni v 5. stol.
V Ogleju smo si najprej ogledali glavni trg ali forum, kjer so stale najpomembnejše javne zgradbe v mestu, bazilika, templji in trgovine. Sprehodili smo se po ostankih rečnega pristanišča, kjer so še vedno ohranjeni kamniti privezi za ladje, klančine za spuste, prekladalne rampe, temelji skladišč in ostanki obzidja. Ogledali smo si tudi cerkev. Prvotno baziliko je na tem mestu dal zgraditi škof Teodor že leta 313, ko so kristjani dobili versko svobodo. Iz te cerkve so ohranjeni čudoviti talni mozaiki. Ohranili so se zato, ker jih je po uničenju Ogleja prekrila visoka plast ilovice. Na mozaikih smo videli različne prizore iz svetega pisma, npr. Dobrega pastirja in Jonovo zgodbo. Pred cerkvijo stoji velika krstilnica, saj so včasih ljudi krstili tako, da so cele potopili v vodo.
Po ogledu Ogleja smo odšli še v Gradež, ki so ga ustanovili begunci iz Ogleja, ko so bežali pred Huni. V Gradežu smo imeli kar dve uri prostega časa. Nekateri dijaki so odšli poležavati na plažo ali plavati, nekateri pa so še podrobneje spoznavali mesto in lokalne trgovine ter restavracije.
Po zapisu Lea Sikoška Manzina, 1.bg
