V drugi polovici aprila 2022 sem v okviru programa Erasmus+ obiskala šolo Lycée Antoine de Saint Exupéry v mestu Les Avirons na otoku Reunion, francoskem departmaju v Indijskem oceanu. Gostovanje v sklopu projekta Erasmus+ je organizirala profesorica Pascale Payet-Jugand. Tamkajšnja šola je v primerjavi z našo šolo veliko večja; obiskuje jo namreč 1200 dijakov, zaposluje pa 100 učiteljev.
Sama sem spremljala pouk tujih jezikov, predvsem angleščine. Ena od posebnosti šole je, da imajo dijaki možnost izbire med evropskim oddelkom ali oddelkom za književnost. To med drugim pomeni, da so dijaki razporejeni v manjše skupine in imajo več ur angleščine. Pouk angleškega jezika zato je programu primerno prilagojen. Spoznavajo Evropo in njene institucije, literarni navdušenci pa prebirajo romane in se o njih pogovarjajo. Poleg leposlovja je poudarek na družbenih temah, zgodovinskih obdobjih in drugih zvrsteh umetnosti – glasbi, likovni umetnosti, filmu. V času mojega obiska so v drugem letniku obravnavali temo »Umetnost in moč«. Osredotočeni na glavno temo ter razdeljeni v skupine so se poglabljali v ameriško državljansko vojno, Roso Parks, Martina Lutra Kinga in trgovino s sužnji. V tretjih letnikih so se s povezovanjem literature, glasbe, člankov in umetnosti ukvarjali s temo »Najstniško obdobje in čustva«. Dijaki zaključnega letnika so se intenzivno pripravljali na zaključne izpite, predstavljali so teme za govorne nastope.
V nekaterih razredih sem predstavila Slovenijo in našo šolo. Večinoma so bili dijaki najbolj navdušeni nad našo favno. Na otoku ni velikih avtohtonih živali, prevladujejo v glavnem netopirji in ptice. Največje živali so v morju – želve, kiti in zloglasni morski psi, ki poleg nevarnih tokov omejujejo aktivnosti v vodi. Temperatura oceana je vse leto v povprečju več kot 23 stopinj Celzija.
Trajnostni razvoj in ohranjanje narave imata na šoli pomembno mesto, saj podnebne spremembe zaznamujejo življenje na otoku. V zadnjih letih je močno upadla proizvodnja vanilije, poleg sladkornega trsa enega glavnih proizvodov. Na šoli se skupina dijakov na temo varstva okolja izobražuje, udeležuje projektov in pripravlja delavnice. Na šolskem vrtu so tudi zasadili avtohtone vrste dreves. Rastlinstvo na otoku je zaradi visokih temperatur bujno skozi vse leto, tudi dežja je dovolj. Tako na jedilniku ne sme manjkati eksotično sadje, ki je zraslo v bližini, pogosto na domačem vrtu.
Zaradi svoje zgodovine je prebivalstvo otoka zelo raznoliko, vendar sem na vsakem koraku, predvsem pa na šoli, imela zelo prijeten občutek povezanosti in spoštovanja. Morda prav tako vzdušje privablja nove priseljence; spoznala sem na primer Ashley, profesorico angleščine iz Kanade, ki poučuje na Adrian Cadet Middle School, kjer sem tudi sama opazovala pouk. Spoznala sem slikarja Jeana Benarda in si v knjižnici ogledala njegovo razstavo z gospo Lidijo Berlot, ki jo je življenjska pot iz rodne Reke zanesla najprej v Veliko Britanijo, Francijo in nato po širnem svetu.
Navdušil me je tudi obisk lokalne neprofitne agencije Roulé Mon Z’avirons. Njihovo poslanstvo je: Izobraževati. Spoštovati. Zaščititi. Ekipa je zelo zagnana in z nalezljivo pozitivno energijo. Sodelujejo s šolami, organizacijami, starši, vodijo delavnice, organizirajo čistilne akcije, se vključujejo v mednarodne projekte in še bi lahko naštevala.
Popoldanske ure so bile namenjene raziskovanju otoka, navezovanju stikov, spoznavanju kulture in običajev. Otočani veliko časa preživijo na prostem. Parki so polni klopi, miz in žarov. Povezanost otoka s Francijo je očitna, saj govorijo francosko, v vseh mestecih je zelo priljubljen šport balinanje.
Otok je vulkanskega izvora, kar je opazno na vsakem koraku. Teren se strmo vzpenja, na reliefu je očitna vulkanska aktivnost, ponekod strjena lava sega do oceana. Čeprav je otok desetkrat manjši od Slovenije, premore vrh, ki je višji od našega Triglava. To je 3071 metrov visok Piton des Neiges (kar bi pomenilo »snežni vrh«). Drugi najvišji vrh je vulkan Piton de la Fournaise, visok je 2632 metrov in je eden izmed najbolj aktivnih vulkanov na svetu, ki ponuja tudi pohodništvo po »lunarni« pokrajini z nepozabnimi pogledi. Čudovit zaključek dneva je opazovanje sončnega zahoda s pečin ali peščene plaže.
Erasmus+ projekti na ta način spodbujajo osebno in profesionalno rast učiteljev, za kar sem hvaležna. Izkušnja ne bi bila mogoča brez podpore ravnateljice, gospe Marie Thomas, in predanih učiteljev, ki so mi omogočili vpogled v svoje delo. Prihodnje šolsko leto se veselimo obiska dveh učiteljev in skupinice dijakov s predstavljene šole.
Sandra Grmek
Vabljeni k ogledu galerije.
OLYMPUS DIGITAL CAMERA
