Ob mednarodnem dnevu zaščite ozonske plasti: Ali se zavedamo, kakšen pomen ima ozon za človeka?
Kaj je ozon?
Ozon je plin, ki se nahaja v zračni plasti na višini med 10 in 50 kilometri, njegova koncentracija pa je najvišja v plasti med 19 in 23 kilometri nad morsko gladino. Ozon ima za življenje na Zemlji zelo pomembno vlogo, saj nas varuje pred nevarnim delom ultravijoličnega sevanja.
UV sevanju pripisujejo opekline kože, pojav kožnega raka, zlasti najnevarnejše oblike melanoma, poškodbe oči ter zaviranje delovanja imunskega sistema. UV sevanje povzroča upočasnjeno rast rastlin, zaradi česar je lahko manj pridelka, propadanje občutljivih organizmov v vodah, npr. fitoplanktona, kar prizadene prehranski splet, propadanje različnih materialov itd. Del UV sevanja, ki ga ozon zadrži visoko v ozračju, škodi dedni zasnovi celic.
Plast ozona je najdebelejša na polih, najtanjša pa na ekvatorju, zaradi česar je ultravijolično sevanje tam najmočnejše. Po podatkih Agencije RS za okolje pa naj bi se ozonska plast po predvidevanjih vsakih deset let zmanjšala za 2,9 odstotka, pri čemer stanjšanje plasti za odstotek pomeni 1,3-odstotno povečanje ultravijoličnega sevanja pri tleh.
Kaj je ozonska luknja?
Ozonska luknja pomeni območje nizke koncentracije plina ozona v ozonski plasti. Pojem se uveljavi šele v osemdesetih letih dvajsetega stoletja, ko so znanstveniki prvič opozorili na porajajočo težavo. Prej tega pojma in z njim povezanega pojava sploh niso poznali, saj je bilo dejavnikov, ki povzročajo propad ozona, veliko manj. Z večanjem števila prebivalstva in števila tovarn ter s porastom industrializacije je postajal problem ozonske luknje čedalje opaznejši. Sprva so bile posledice majhne, v devetdesetih letih pa se je začela luknja močno večati, kar je povzročilo vedno večjo zaskrbljenost. Začasno pomiritev leta 2002 je pomenila ugotovitev, da se lahko ozonska luknja sama obnavlja. Leta 2003 pa je velikost ozonske luknje že spet dosegla svoje maksimalne razsežnosti. Tako se je izkazalo, da obnavljanje ozonske plasti ne dohaja njenega propadanja.
Zakaj 16. september?
- september je bil razglašen za mednarodni dan ozonske plasti, ker so na ta dan leta 1987 podpisali Montrealski protokol. V njem so se države podpisnice zavezale, da bodo drastično zmanjšale emisije ozonu škodljivih snovi. Letošnja tema se glasi »Globalno sodelovanje za zaščito življenja na Zemlji«.
Kaj je Montrealski protokol?
Montrealski protokol je globalni sporazum o varstvu stratosferske ozonske plasti s postopno odpravo kemikalij, ki škodljivo delujejo nanj. Ta vključuje postopno odpravo proizvodnje in porabe snovi, ki tanjšajo ozonski plašč. Ker so snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, tudi močni toplogredni plini, je postopna odprava pomembna tudi za blaženje podnebnih sprememb.
Montrealski protokol je bil sprejet leta 1987 in je začel veljati leta 1989.
Montrealski protokol je edina pogodba ZN, ki so jo doslej podpisale vse države na svetu, to je vseh 197 držav članic ZN, in tako predstavlja pomemben mejnik v zgodovini ZN.
Leo Sikošek Manzin, ITS družboslovje
