Dijaki 1. ag smo se v sredo, 12. junija 2024, odpravili na strokovno ekskurzijo v Oglej. Z nami sta odšli profesorici Gabrijela Rebec Škrinjar, ki je poskrbela za zgodovinski del ekskurzije in Mateja Grmek, ki nam je razlagala geografske značilnosti obiskanih krajev. Vreme nam je bilo zelo naklonjeno, saj je ves dan sijalo sonce.
Naš prvi postanek je bil na Repentabru, oziroma natančneje, tamkajšnja utrdba in cerkev. Utrdba je imela velik pomen predvsem v času turških vpadov, saj so se vanjo zatekali kmetje. Izvedeli smo še veliko zanimivosti o tem kraju, npr. da za nastanek imena Repentabor obstajajo tri različice. Izvira morda iz repe, rupe ali repa. Nad vrati smo videli napis v bohoričici, ki opozarja na vse pomembnejše letnice iz zgodovine cerkve in utrdbe.
Zatem smo se podali v Štivan. Najprej smo postali ob izviru reke Timave, kjer pride na dan voda Reke, ki ponikne v Škocjanskih jamah. Profesorici sta nam razložili, da so v času Rimljanov ob rekah postavljali templje vodnim bogovom. Ogledali smo si še cerkev sv. Janeza Krstnika. V prvi svetovni vojni je bila precej poškodovana, a so jo obnovili. Na sprednjem delu cerkve je lepo razvidno, kateri del je preživel vojno in katerega so morali sezidati na novo. V cerkvi si na žalost nismo mogli ogledati talnih mozaikov, saj so bili zaliti z vodo.
Naslednji postanek je bil v Ogleju, kjer smo najprej pomalicali. Nato smo podrobneje spoznali ostanke glavnega trga ali foruma in rečnega pristanišča, kjer so še ohranjeni kamniti privezi za ladje in prekladalne rampe. V cerkvi smo se najdlje mudili ob čudovitih mozaikih, ki so se odlično ohranili zaradi debelih plasti ilovice in blata, s katerimi so bili prekriti nekaj stoletij. Pogledali smo si tudi krstilnico, ki stoji pred cerkvijo. V prvih stoletjih krščanstva namreč nekrščeni niso smeli v posvečene bogoslužne prostore. Krstilnica je precej velika, ker so včasih ljudi krstili tako, da so jih potopili v vodo, pa tudi zato, ker so jih krstili po več skupaj.
Zelo zanimiv je bil tudi ogled domusa, bivališča premožnega oglejskega trgovca Tita Macra. Hkrati je bil domus tudi gospodarski objekt, saj so bile na obeh straneh hiše, ob glavnih ulicah, trgovine in prodajalne.
Zadnji postanek je bil v Gradežu. Po sprehodu skozi mesto smo bili nekaj časa prosti. Nekateri so se kljub močnemu vetru poskusili namočiti v morju, drugi pa so po mestu poiskali restavracije, bare, trgovine in sladoledarne.
Z ekskurzijo smo bili tako dijaki kot profesorici zelo zadovoljni in že komaj čakamo na naslednjo.
Julijana Gustinčič in Gala Kavur, 1. ag
