Skoči na glavno vsebino

Če se pretvarjam, da sem nekaj, kar nisem, ali to lahko tako postanem? Če bi zavzela držo moči, se držala ravno in samozavestno, bi se res na koncu tako tudi počutila? In bi bila bolj pesimistična in manj samozavestna, če bi se 2 minuti držala sključeno in stisnjeno? Z raziskavo s področja psihologije, ki sem jo izvedla za Srečanje mladih raziskovalcev Slovenije, sem skušala odgovoriti prav na to vprašanje.

Zanimalo me je, ali in kako drže moči in nemoči vplivajo na posameznika.

Drže moči so drže, ki naravno izžarevajo dominantnost, so odprte in zelo ekspanzivne, saj z njimi človek zavzema veliko prostora. Glava je dvignjena, hrbet vzravnan in noge so bolj razkoračene, v ekstremnih primerih, na primer pri doživljanju zmagoslavja, so roke dvignjene v obliki črke V.

Drže nemoči pa so zelo zaprte drže, kjer se telo stiska, trup se zapira, roke in noge pa se dotikajo. Takšne drže so bolj zaščitne drže, značilne so za situacije, kjer se počutimo izrazito neprijetno in negotovo.

Amy Cuddy (ameriška socialna psihologinja) je s kolegi izvedla vrsto eksperimentov, ki so potrdili, da imajo drže (ne)moči vpliv na človeka. Po 2-minutni vsiljeni drži moči se pri posameznikih poviša raven testosterona in zniža raven kortizola. Posledično se poveča samozavest, optimizem, občutek dominantnosti, občutek nadzora ter nagnjenost k tveganju. Učinek drž nemoči je ravno nasproten. Te ugotovitve je predstavila v odmevnem TED predavanju “Vaše telo vam pove, kdo ste” (priporočam ogled).  Nekatere nadaljnje raziskave so te rezultate potrdile, druge pa ne.

Postala sem radovedna in se odločila, da bom z eksperimentom preverila, ali drže moči in nemoči res vplivajo na doživljanje sproščenosti, samozavesti, optimizma in dominantnosti. Zanimalo me je tudi, ali  bodo vsiljene drže vplivale na uspešnost reševanja različnih miselnih problemov, na oceno težavnosti teh miselnih problemov in na oceno prepričanosti o pravilnosti lastnih rešitev. In ker smo ljudje različni, sem preverila, ali se bodo pojavile razlike med dijaki in dijakinjami ter ali je vpliv vsiljenih drž pogojen s strukturo osebnosti (ekstravertnostjo in nevroticizmom).

Raziskavo sem izvedla z dijaki 1. a in b gimnazije. Potek eksperimenta je bil v obeh oddelkih oz. eksperimentalnih skupinah enak, le da so dijaki enega oddelka za 2 minuti zavzeli dve različni drži moči, drugi pa drži nemoči (kot na sliki spodaj).

Vse dobljene podatke sem statistično obdelala. Izračunala sem povprečne vrednosti za obe skupini dijakov in odstopanja ter s t-testom preverila, ali so razlike med skupinami res statistično značilne.

  • Razlike med eksperimentalnima skupinama so se pokazale, a so bile majhne. Vsiljena 2-minutna drža moči ali nemoči je najbolj vplivala na samozavest dijakov: v doživljanju samozavesti je bila razlika med skupinama največja, kar je razvidno iz grafa 1.

Graf 1: Prikaz razlik med eksperimentalnima skupinama v vplivu drž (ne)moči na doživljanje sproščenosti, samozavesti, optimizma in dominantnosti.

  • Struktura osebnosti se je pokazala kot pomemben dejavnik. Drža nemoči je imela največji vpliv na dijake z nizkim nevroticizmom, bolj ekstravertni dijaki pa so se bolj odzvali na drže moči.
  • Zanimivo je, da se razlike med eksperimentalnima skupinama pri reševanju miselnih problemov niso pojavile. Uspešnost reševanja nalog in ocena njihove težavnosti je bila neodvisna od pred tem zavzete telesne drže.
  • Ugotovila sem tudi, da drže moči pomembno vplivajo na doživljanje dominantnosti pri dijakih, ne pa pri dijakinjah. Iz grafa 2 je razvidno, da so se dijaki po drži moči počutili veliko bolj dominanti/močni od dijakinj v skupini, ki je zavzela drže moči, pa tudi od dijakov v drugi skupini, ki so zavzeli drže nemoči. Pri dijakinjah razlike med obema skupinama ni bilo.

Graf 2: Prikaz, kako drže moči in drže nemoči vplivajo na doživljanje dominantnosti dijakinj in dijakov.

Raziskava večine hipotez, ki sem jih postavila o vplivu drž moči in nemoči, ni potrdila. Vendar se zavedam, da je bila izvedena na majhnem vzorcu, brez kontrolne skupine. Eksperiment bi bilo potrebno ponoviti ob večjem nadzoru motečih dejavnikov, da bi bili rezultati res znanstveno potrjeni.

Ugotovitve raziskave so uporabne v vsakdanjem življenju, ko se posamezniki srečujejo z izzivi, za uspešnejše javne nastope in seveda pri športu, saj je tam občutek moči/dominantnosti včasih lahko ključnega pomena za pridobitev odličij.

Asta G. Debevec, 4. a gimnazija
Mentorica raziskave: Alenka Kompare

(Visited 448 times, 1 visits today)
Dostopnost