Tomaž Štolfa – dijaška leta

Tomaž Štolfa – odrasla leta

Intervju s Tomažem Štolfo

Tomaž Štolfa je uspešen poslovnež. Trenutno je zaposlen pri podjetju Pitch, izkušnje pa je v preteklosti nabiral na različnih koncih sveta v mnogih podjetjih. Sedaj se je s svojo družino ustalil v Ljubljani. Ukvarja se z raznolikimi področji, saj ga zanima veliko stvari.

Martin Oblak, 2. AG

Trenutno ste zaposleni pri podjetju Pitch. S čim se podjetje ukvarja in kakšna je vaša trenutna vloga v njem?

Podjetje se ukvarja s spletnim orodjem za delanje reprezentacij. Moja vloga se deli na dva dela: ena je to, da sem eden od šestih ljudi, ki pomagajo voditi podjetje, drugi del pa je ta, da skrbim za velik del našega končnega produkta: učim, kako se reprezentacije predstavlja, deli preko spleta. Vodim ekipo približno 40 ljudi, kar pomeni eno tretjino podjetne ekipe.

Na internetu sem dobil podatek, da ima podjetje sedež v Berlinu. Je podjetje tam centralizirano ali ima več enakovrednih podružnic po vsem svetu?

Podjetje Pitch je, če se lahko tako izrazim, distribuirano podjetje. Imamo sicer pisarno in naslov v Berlinu, ekipa pa je dejansko razporejena po vsem svetu. V ekipi, ki jo vodim jaz, je manjšina zaposlenih iz Nemčije; imamo pa zaposlene ljudi, ki prihajajo vse od JAR (Južnoafriška republika) pa vse do Švedske. Načeloma delamo vsi od doma. Jaz npr. sedim v Ljubljani, drugi del vodstvene ekipe je razporejen po Nemčiji ipd. Vse pa nas združuje isti časovni pas, tako da lažje usklajujemo delo. Načeloma res delamo vse na daljavo, tudi tisti, ki so fizično eden zraven drugega.

Kako ste se v podjetju prilagodili na pandemijo? (Intervju je nastal v jeseni 2021, op. p.) Glede na to, da načeloma delate vse na daljavo, verjetno niste bili prisiljeni uvesti kakšnih večjih sprememb.

Sicer na samem začetku pandemije še nisem bil zaposlen v podjetju Pitch, tako da težko konkretno govorim o nekih spremembah. Lahko pa povem, da je bila prej pisarna v Berlinu nekako center našega sveta. Zaradi mladosti podjetja in njegove tehnološke usmerjenosti pa tranzicija v delo na daljavo ni bila nek problem. Z delom na daljavo smo zadovoljni. Ne verjamem, da bomo kadar koli šli nazaj na klasično delo v pisarnah.

Znano je, da ste uspešno poslovno pot začeli v podjetju Marand (podjetje, ki se ukvarja z informacijsko tehnologijo, op. p.), in sicer po zaključku študija ekonomije. Katera pa je bila vaša prva služba (priložnostno, poletno delo)?

Moje prvo poletno delo je bilo v trgovini s fotografskimi pripomočki Foto Art v Sežani. Tam sem pri družinskih prijateljih preživel kar nekaj poletij in se ogromno naučil o poslu, delu s strankami in o tem, kar me veseli v življenju. Če potegnem črto, je to bila dobra šola za naprej.

 

Ste zelo družbeno angažirani. Zanimajo vas trenutno zelo aktualni okoljski problemi. Kako ste aktivni na tem področju?

Manj kot bi si želel biti. Moja življenjska in poslovna pot me je pripeljala do tega, da se veliko ukvarjam z novimi tehnologijami oz. stvarmi, ki bodo v prihodnosti pomembne. Nekaj časa sem bil zaposlen v nekem skladu v San Franciscu, ki se je ukvarjal s tveganim kapitalom. V sklopu tega sem se približno eno leto imel priložnost ukvarjati s področji, ki bodo v prihodnosti bolj v ospredju – ena izmed pomembnejših so seveda klimatske spremembe. Danes nisem več toliko neposredno aktiven na tem področju. Pri cilju, ki si ga želimo doseči, bolj pripomorem z načinom svojega življenja. Vsekakor pa vse to počnem z mislijo na mlajše generacije.

Na internetu sem zasledil, da ste povezani s podjetjem, ki se ukvarja z moderno pridelavo hrane.

Podjetje se ne ukvarja s pridelavo hrane, ampak z modernimi načini prehranjevanja, predvsem v Ameriki. Ameriški način prehranjevanja se zelo razlikuje od našega – tam si redkokdo vzame uro, uro in pol časa, da normalno poje nek obrok kvalitetne hrane. Tukaj smo prepoznali poslovno priložnost. Ljudem ponujamo pakirano hrano, ki je mnogo kvalitetnejša od tiste klasične; vsebuje lokalno pridelane sestavine, je sveža in vnese neko pestrost v prehrano. Podjetju gre zato odlično. Sam sem sicer soustanovitelj podjetja, sedaj pa sem član nadzornega sveta.

V mladosti ste resno igrali košarko, načrte vam je nato prekrižala poškodba. Ali še vedno čutite strast do košarke?

Košarka mi je še vedno zelo pri srcu, rad jo spremljam in pa tudi igram. Spremljam pa tudi ostale športe – predvsem nogomet. Odraščal sem v športnem okolju, tako da vem, kaj vse je potrebno vložiti za vrhunski športni dosežek. Šport mi je blizu tudi kot način življenja. Podpiram načelo »zdrav duh v zdravem telesu« in verjamem, da načela, ki veljajo v športu, veljajo tudi na drugih področjih življenja.

Kaj občutite ob sedanjih uspehih slovenskih košarkarjev?

Ob uspehih slovenskih košarkarjev se počutim super in sem zelo ponosen, da pripadam temu narodu. Velikokrat razmišljam o dogodkih in stvareh, ki stojijo za tem in so potrebni, da lahko en tak majhen narod, kakršen smo Slovenci, pride tako visoko v športu, ki je eden najpriljubljenejših na svetu. Mislim, da uspehi v športu niso odvisni samo od talenta, ki ga imajo igralci, ampak tudi od same organiziranosti (npr. KZS (Košarkarska zveza Slovenije) odlično skrbi za naše bodoče profesionalne igralce).

Kateri program na Šolskem centru Srečka Kosovela Sežana ste obiskovali?

Gimnazijo.

Kako dobro vas je srednja šola pripravila na študij ekonomije in pozneje uspešno poslovno pot?

Morda me je gimnazija celo bolj pripravila na življenje kakor na študij ekonomije, predvsem z vsemi aktivnostmi, lepimi spomini in izkušnjami, ki jih srednješolski čas prinese s sabo. Skozi srednješolsko obdobje sem nevede razvil neke temelje, na katerih sem pozneje gradil in na katerih sloni nadaljnji potek moje življenjske poti. Definitivno bom svojemu sinu, ko pride njegov čas za vpis v srednjo šolo, svetoval, naj obišče gimnazijo v Sežani.

Sami sebe opisujete kot radovednega. Ste v srednji šoli z veliko žlico zajemali znanje z vseh področij ali vam katero področje ni bilo posebej pri srcu?

Vsa področja so me dokaj zanimala. Zelo rad sem se poglabljal v področja, ki so me še posebno zanimala. To je nekako spodbujalo mojo radovednost, ki še danes iz dneva v dan raste. Kot šolske predmete bi nekako lahko izpostavil matematiko, zgodovino, angleščino, fiziko in pa seveda šport.

Tomaž, v poslovnem svetu delujete zelo uspešno. Koliko časa na dan vam vzame služba?

Na srečo sem gospodar svojega časa. Nekateri dnevi so malo bolj produktivni, nekateri malo manj, nekateri malo daljši, nekateri malo krajši. Načeloma pa moj delovni dan traja 6–8 ur. Mit, da bi moral delati 16 ali celo 20 ur na dan, pri meni ne drži. Po drugi strani pa delam 24 ur na dan, saj se problemi, ki jih rešujem, tudi med prostim časom procesirajo v možganih. Tako se rešitve kakšnega problema domislim tudi med sprehodom po naravi ali med spanjem.

Ali delate tudi med dela prostimi dnevi?

Ključna stvar je razporejanje časa glede na določitev prioritet. Med mojimi prioritetami je na prvem mestu družina. Med dela prostimi dnevi si tako vzamem čas za družino.

Kako pa preživljate prosti čas?

Ves prosti čas preživljam z družino, na čim bolj aktiven način. Tako poskušamo ustvariti čim več izkušenj in lepih spominov.

Za konec intervjuja pa še igra asociacij. Kaj je vaša prva misel ob besedi …

  • denar: posledica
  • služba: priložnost
  • Silicijeva dolina: ne nujno več center tehnološkega sveta
  • dom: varnost
  • ekonomija: fizika družbe
  • rast: hitra rast
  • tujina: izkušnja
  • umetnost: gonilo čustev
Share on FacebookPin on PinterestTweet about this on TwitterPrint this page
(Visited 326 times, 1 visits today)