Finska je dežela v Severni Evropi, ki meji s Švedsko, Norveško in Rusijo. Ima več kot 168.000 jezer in 170.000 otokov, četrtina države pa leži v arktičnem krogu. V tem šolskem letu se je šestim dijakinjam 3. art ponudila priložnost za opravljanje tritedenske prakse v Youth Centre Hyvärilä na Finskem.
Dne 20. 3. 2023 smo se iz Benetk z letalom opravile v Helsinke. Ob 12.00 smo prispele, z mestnim avtobusom in tramvajem odšle do hotela Eurohostel. Prvi dan smo izkoristile za ogled znamenitosti glavnega mesta. Obiskale smo razne trgovine, nacionalno knjižnico, center mesta itd. Naslednji dan nas je čakala dolga pot proti majhnemu mestecu v Severni Kareliji z imenom Nurmes.
Youth Centre Hyvärilä se nahaja sredi gozda, blizu Nurmesa. Ponuja veliko raznih aktivnosti za mlade in po dolgih 7 urah vožnje z različnimi avtobusi smo končno prispele tja (potovati bi morale z vlaki, a so ravno takrat začeli s stavko). Tam nas je sprejela koordinatorka za mednarodno delo z mladimi Ekaterina Sysoeva s katero smo sodelovale vse tri tedne. Po večerji smo se odpravile v apartma in zelo hitro zaspale.
Cilj naše prakse je bil, da v 3 tednih poslikamo plezalno steno v zgradbi z imenom Navetta.
Prvi teden smo zbirale ideje, gradile koncepte, jih narisale ter jih predstavile zaposlenim. Nad našimi idejami so bili navdušeni in so takoj odobrili naš koncept. Nato smo načrtovale in izvedle nabavo pripomočkov in že drugi teden začele z delom.
Naš koncept je vključeval finsko mitologijo (Kalevala). V poslikavo smo vključile zgodbo, ki pravi, da se je življenje začelo z zlatim jajcem. Ozadje, ki ponazarja jutro, smo zgradile iz 5 pasov različnih odtenkov modre in rumene. V ospredju pa smo narisale silhuete raznih značilnih živali, zgradb in pokrajine Severne Karelije.
Najprej je bilo treba zaščititi prostor, nato pa smo celo steno prepleskale z belo. Nato smo počasi pobarvale pasove. Delo se je nekoliko zavleklo, ker smo morale počakati, da se barva posuši.
Proti koncu drugega tedna smo dodale še silhuete živali, zgradb, pokrajine, na koncu pa še počistile prostor.
Organizirale smo tudi otvoritev plezalne stene, ki so se je udeležili zaposleni, razni prostovoljci in še novinarka, ki je napisala članek o našem delu in ga objavila v tamkajšnjem časopisu.
Delo smo uspešno predčasno zaključile, tako nam je ostalo še nekaj dni do vrnitve domov. V preostalem času smo si ogledale Nurmesa in pakirale torbe. Nato je prišel čas, da se poslovimo od Finske. Po sedemurni vožnji z vlakom do Helsinkov, z letalom v Benetke in s kombijem do Sežane smo domov prišle utrujene, ampak zadovoljne.
Delo je bilo zabavno, apartmaji so bili čisti in urejeni, zaposleni so bili zelo prijazni do nas in se trudili, da se z nami pogovarjajo in nam pomagajo. Povabili so nas tudi, da še kdaj pridemo in poslikamo še kakšno steno ali ustvarimo kaj drugega.
Rada bi se zahvalila Youth Centre Hyvärilä za to posebno izkušnjo in tudi spremljevalkam, ki so z nami delile to dogodivščino.
Nina Kramar in Zoja Obid, 3. art
