Intervju s Filipom Mugošo

Filip je dijak naše šole in končuje četrti letnik. Je uspešen gimnazijec pa tudi zelo pomemben del mladinske in članske košarkarske ekipe KK Mesarija Prunk Sežana. Filipa sem spoznal, ko sem v prvem razredu tudi sam začel »voditi« žogo. V zadnjem letu sva s Filipom soigralca in z ekipo preživiva večino popoldnevov na treningih in tekmah.

Intervju je bil izveden 8. 12. 2021 popoldan preko programa Zoom.

Matija Fiore, 2. AG

Živijo, Filip. Kot sva se dogovorila, ti bom danes postavil nekaj vprašanj, saj veljaš na naši šoli za osebnost šole in bi te rad predstavil tistim, ki te še ne poznajo. Torej, najprej mi povej, kako si se počutil, ko si izvedel za intervju. Kot izbranec?

Hmm. Malo sem bil šokiran, točno niti ne vem, kaj pomeni naziv »osebnost šole«, a vseeno sem počaščen, da sem bil izbran za to in predvsem sem bil presenečen.

Tudi drugi so opazili tvojo delavnost in trud, ki se ti obrestujeta. Mi poveš, kako se počutiš v srednji šoli, ki jo počasi zaključuješ?

V gimnaziji na ŠC Srečka Kosovela Sežana se počutim super; ta program obiskujem že štiri leta in nisem imel nikoli nobenih težav. Profesorji so super, z njimi se lahko pogovoriš in ti pomagajo. Tukaj se res počutim dobro.

Verjetno bi te moral že prej vprašati, pa vendar – kako to, da si po osnovni šoli izbral šolanje na sežanski gimnaziji? Ali ti jo je kdo priporočil ali si si jo sam izbral?

Šolo sem sam izbral, odločitev ni bila težka. Šola je v bližini in je ena najboljših gimnazij na tem območju, tako da sem se kar zlahka odločil za sežansko gimnazijo.

Nam lahko izdaš svoje načrte za naprej? Si se že odločil, kam greš študirat? V kateri poklic te vodi srce?

Tega še ne vem, o tem še razmišljam in nisem še stoodstoten, verjetno niti devetdeset ne, a vem pa, da bom igral košarko še naprej, drugega pa še ne vem natančno.

Seveda te moram vprašati, kateri so tvoji vzorniki, seveda na vseh življenjskih področjih, in katere so njihove lastnosti ali dejanja, zaradi katerih jih občuduješ?

Predvsem Kobe Bryant na področju košarke in življenja. Njegovo trdo delo in njegovo obnašanje na košarkarskem terenu ter izven njega.

Torej sva prišla do tvoje verjetno največje ljubezni – košarke. Vem, da jo igraš že od malega in da je v vaši družini doma kar nekaj košarkarjev. Rad bi vedel, kakšen je bil začetek.

Košarko sem začel igrati v drugem razredu osnovne šole, takrat je bilo to le zabava, no, še vedno je zabava, ampak se je vseeno iz žoganja spremenilo v resno stvar, pri kateri še vedno uživam.

Košarka te torej spremlja ves čas šolanja. Igral si od tudi za ekipo slovenske reprezentance, kar je res velika čast, a je bilo najbrž potrebno tudi veliko odrekanj in požrtvovalnosti. Povej mi, kako ti uspeva usklajevati športne obveznosti in življenje vzornega gimnazijca.

Osredotočen sem na oboje in poskušam, da ena stvar ne vpliva na drugo, na primer, da košarka ne vpliva na šolo in obratno. Oboje obravnavam posebej in za vsako od njiju se potrudim maksimalno.

Te bo na sežansko šolo vezal kakšen spomin ali dogodivščina? Kateri profesor se ti je posebej vtisnil v spomin?

Definitivno si bom zapomnil šolo in številne pripetljaje, ki so se mi zgodili. Nimam enega trenutka, ki bi izstopal, ampak imam več skupnih dogodkov, ki sem jih doživel v vseh štirih letih. Profesorji, ki si jih bom najbolj zapomnil, so tisti, ki so me učili; vsi so super, z njimi se lahko pogovoriš o marsičem, zelo ti lahko pomagajo.

Si gimnazijec in košarkar, prostega časa skorajda nimaš, pa me vseeno zanima, ali je še kakšna stvar, ki jo rad počneš v prostem času?

V prostem času se najraje družim s prijatelji, grem na kakšno pijačo ali pa igram videoigre, gledam televizijske serije, a vseeno sem najraje s prijatelji.

Imam še veliko vprašanj, vendar bodo počakala do naslednjič. Rad bi se ti zahvalil za to, da si si vzel čas za intervju. Ali imaš še kakšno sporočilo za dijake naše šole?

Sporočilo, ki bi ga namenil našim dijakom, je, da naj vztrajajo naprej, da so na odlični šoli in če kaj potrebujejo, naj vprašajo profesorje, saj so vsi pripravljeni pomagati.

Hvala, Filip, za tvoje sodelovanje pri intervjuju in želim ti lep dan še naprej.

Hvala, enako tudi tebi.

V mesecih, odkar je bil intervju narejen, si je tudi Filip začrtal nadaljnjo pot. Želi študirati mikrobiologijo; šolanje pa bo poskusil nadaljevati na univerzi v ZDA in tam še naprej trenirati košarko.

Share on FacebookPin on PinterestTweet about this on TwitterPrint this page
(Visited 574 times, 1 visits today)