“Kako lep je Trst, ako ga pogledaš s spočitim, jasnim pogledom,” je nekoč zapisal Srečko Kosovel. Enako razmišljamo tudi tiste dijakinje in dijaki, ki smo lani in predlani obiskovali ITS družboslovje, a nam je Trst zaradi epidemije koronavirusa uspelo obiskati šele v soboto, 25. septembra 2021. Spremljali sta nas profesorici Gabrijela Rebec Škrinjar in Mateja Grmek.
Trst je stičišče različnih narodov, jezikov, tradicij in verovanj, naš cilj pa je bil spoznati prav to narodno raznolikost. Mesto se je razcvetelo po letu 1719, ko je bilo proglašeno za svobodno pristanišče. V upanju na boljše življenje so se vanj začeli priseljevati številni narodi, Slovenci, Nemci, Srbi, Grki, Judje, Armenci in drugi. S tem se je začel gospodarski in kulturni razvoj mesta.
V Trst smo se odpeljali z avtobusom. Najprej smo se sprehodili do Narodnega doma, zgodovinskega središča Slovencev. Od tu nas je pot vodila do palač Kalister in Gorup, ki sta bili najbogatejši slovenski družini v 19. stoletju. Nato smo mimo judovske sinagoge prišli do tradicionalne kavarne San Marco. V njej je tudi knjigarna. Tu smo si privoščili dobro kavo in rogljiček, da smo lažje nadaljevali spoznavanje Trsta. Po ulici 20. septembra (Viale XX. Settembre), smo se skozi čudovit drevored odpravili do Velikega kanala. Nekoč je bil zelo pomemben, saj so po njem tovorne ladje blago lahko pripeljale v sam center Trsta. Od tu smo občudovali tudi cerkev Sv. Antona, palačo Gopčević, trg Ponte Rosso, srbsko pravoslavno cerkev pa smo tudi obiskali.
Pot smo nadaljevali ob morju, najprej do grške pravoslavne cerkve, ki jo znotraj ravno prenavljajo, ampak kljub temu je njena lepota hitro opazna. Od tu smo se napotili h kipu tržaških deklet, ki simbolično čakajo izkrcanje italijanske vojske leta 1918. Lep razgled smo imeli na pomol Audace in na Veliki trg (Piazza Unità d’Italia), ki je bil naš naslednji cilj. Tam smo si ogledali palače, mestno hišo, kip Karla VI. in vodnjak štirih celin. Zanimivo je, da prikazuje le štiri celine namesto pet, saj so v času Marije Terezije, ko je bil postavljen, poznali le Evropo, Azijo, Afriko in Ameriko, ne pa še Avstralije. Iz Velikega trga smo se podali skozi srednjeveško mesto mimo palače škofa Bonoma na grič Sv. Justa, kjer je naš pogled prevzela katedrala Sv. Justa. Ogledali smo si notranjost, ki nas je navdušila. V bližini smo si ogledali tudi ostanke rimske bazilike in grad ter občudovali razgled na Trst.
V pričakovanju kosila smo se odpravili po griču navzdol, mimo rimskega gledališča, skozi judovski geto do Velikega trga. Tam smo se razšli, poiskali dobre restavracije, se okrepčali in se spet dobili na zbirnem mestu. Potem smo se z avtobusom odpeljali na našo zadnjo točko in sicer na pokopališča tradicionalnih tržaških skupnosti, ki lepo ponazarjajo multikulturnost Trsta. Najprej smo se ustavili na pokopališču Sv. Ane. Zanimivo je, da sta na tem pokopališču, ki je sicer katoliško, pokopana tudi znana Juda, Umberto Saba in Italo Svevo, ki sta se tekom življenja spreobrnila v kristjana. Za tem smo obiskali srbsko pravoslavno pokopališče, grško, judovsko, luteransko, anglikansko in bivše vojaško pokopališče. Zadnje me je najbolj ganilo, saj smo na grobovih mladih zavezniških vojakov prebrali posvetila njihovih staršev.
S tem se je naša ekskurzija zaključila in polni vtisov smo se odpravili domov.
Po zapisu Hane Samsa, 4. bg
Tržaška sinagoga
Pred gradom svetega Justa
Pred cerkvijo svetega Justa
Palača Scaramanga
Na trgu svetega Antona Novega
