Mednarodni dan boja proti nasilju in ustrahovanju v šoli

Vabljeni k ogledu e-razstave (ppt predstavitve).

Mednarodni dan boja proti nasilju in ustrahovanju v šoli

Rezultati in analiza vprašalnika, ki so ga reševali dijaki naše šole.

Namen tega mednarodnega dne je odpraviti nasilje in ustrahovanje v šoli (vključno s spletnim ustrahovanjem), da bi lahko vsi otroci in mladi uveljavili svojo pravico do izobraževanja, zdravja in dobrega počutja.

Šola je za marsikoga izjemno zabavna izkušnja, saj tam spozna svoje dobre prijatelje, s katerimi prijateljuje tudi zunaj šole. Bila naj bi varno mesto, v katerem naj bi se učenci počutili dobro, udobno in varno. Vendar pa je za marsikoga hoditi v šolo prava nočna mora.

Ste vedeli, da približno 13% dečkov in 8% deklic dlje časa ustrahuje enega ali več vrstnikov?

Ustrahovanje je ponavljajoče se agresivno vedenje vrstnikov, največkrat močnejšega posameznika ali skupine, do šibkejše osebe. Je najbolj razširjena oblika nasilja v šolah in prizadene otroke vseh starosti. Ta proces se stopnjuje in je pogosto vezan na šolsko okolje, kar poleg žaljenja in trpinčenja zajema tudi socialno izključitev. Torej ne gre za posamično nasilno dejanje, ki se občasno pojavlja med vrstniki, ampak za naučen vedenjski vzorec. Otrok ga pridobi v družinskem krogu ali v krogu prijateljev, s katerimi posameznik preživlja prosti čas. Otroci, ki ustrahujejo druge in se znašajo nad njimi na različne načine, pogostokrat sami v sebi čutijo negotovost in strah. Skozi ustrahovanje nekoga, ki je navidezno šibkejši, dobijo občutek nadzora, nadvlade in moči. Posameznik lahko postane žrtev povsem brez razloga, med najpogostejšimi povodi pa so (izstopajoče) telesne značilnosti, barva kože, versko prepričanje, zdravstvene posebnosti, ime oziroma priimek, velikokrat pa tudi način oblačenja, učni uspeh ter tudi odlike in pozitivne lastnosti, zaradi katerih so učenci priljubljeni pri učiteljih ali vrstnikih. Obstajajo različne oblike vrstniškega nasilja. Lahko je fizično ali psihično, posamično ali skupinsko. O vrstniškem nasilju govorimo, kadar učenec ali skupina učencev drugemu govori neprijetne ali nespodobne besede, ga zaničuje, se fizično znaša nad nekom, uničuje njegovo lastnino, ga zaklene v garderobo ali učilnico. Lahko se spravlja nanj tudi na družbenih omrežjih ali ustvarja okoliščine, zaradi katerih je žrtev izločena iz družbe. Veliko ljudi misli, da je ustrahovanje del odraščanja, da je neškodljivo in da ga ne moremo preprečiti. Dokazi pa pravijo, da je nasilje in ustrahovanje v šolah mogoče preprečiti in učinkovito obravnavati. 

Posledice tovrstnega nasilja so resne: pri učencih, ki so pogosto ustrahovani, je skoraj trikrat večja verjetnost, da se bodo v šoli počutili kot tujci in več kot dvakrat večja verjetnost, da bodo zamudili šolo kot tisti, ki niso pogosto ustrahovani. Imajo slabše izobrazbene rezultate in tudi večja je verjetnost, da bodo po končani srednji šoli zapustili formalno izobraževanje. Dvakrat večja je verjetnost, da se bodo počutili osamljene, da ne bodo mogli spati ponoči in da bodo razmišljali o samomoru. Pomembno je, da se žrtev ustrahovanja zaupa starejši osebi. To naj bodo starši, učitelji, ali pa šolska psihologinja. Pomembno je, da strahu ne skrivajo niti pred sabo niti pred odraslimi, ki bi jih lahko zaščitili. Žrtev izsiljevanja si o svoji izkušnji zaradi strahu največkrat ne upa povedati nikomur.

V kolikor si bil priča nasilju, o tem povej staršem, učiteljem, trenerju ali pa mimoidočemu. Če poznaš koga, ki je žrtev nasilja, se skušaj z njim pogovoriti. Važno je, da se bo žrtev ob tebi počutila varno. Pogosto se za besedami o nasilni izkušnji skriva veliko več.

Nika Kaluža in Sara Dolenc, ITS družboslovje

Share on FacebookPin on PinterestTweet about this on TwitterPrint this page
(Visited 73 times, 1 visits today)