SVETOVNI DAN HRANE - RAZSTAVA
Vabljeni k ogledu e-razstave (ppt predstavitve).
SVETOVNI DAN HRANE - RAZISKAVA
Rezultati in analiza vprašalnika, ki so ga reševali dijaki naše šole.
Svetovni dan hrane obeležujemo 16. oktobra. Uvedla ga je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo FAO. Letos je že 77. obletnica. Dan praznujejo tudi številne druge organizacije, ki se ukvarjajo z lakoto in prehransko varnostjo (Svetovni program za prehrano, Svetovna zdravstvena organizacija in Mednarodni sklad za razvoj kmetijstva).
Po v več kot 150 državah na ta dan potekajo različne prireditve, dogodki in kongresi o:
- boljši proizvodnji, da zagotovimo učinkovite prehranske verige na regionalni in globalni ravni;
- boljši prehranjenosti, kako se spopadati z lakoto po svetu in učinkovito zagotavljanje prehranske varnosti;
- boljšem okolju s promocijo trajnostnih sistemov in o
- boljšem življenju, ki vključuje ekonomsko rast in zmanjševanje neenakosti.
Dan lahko praznujemo na več načinov:
- podarimo hrano tistim, ki jo potrebujejo, lahko jo odnesemo na ti. »food bank« ali doniramo denar;
- obiščemo lokalne kmetije, da se pozanimamo od kod prihaja hrana;
- obiščemo restavracijo, da si ogledamo pripravo hrane in čas, ki ga potrebujejo za to;
- se udeležimo različnih dogodkov na to temo in
- se poučimo o drugih državah po svetu in njihovem spopadanju z lakoto.
Svetovni program za prehrano je leta 2020 prejel Nobelovo nagrado za mir za svoja prizadevanja v boj proti lakoti in za prispevek k izboljšanju pogojev za mir na konfliktnih območjih ter za prizadevanja preprečiti uporabo lakote kot orožja.
Kaj je glavni cilj dneva?
Pravica do hrane je osnovna človekova pravica. Zadovoljuje osnovne človekove potrebe in omogoča zdravo in kakovostno življenje. Pravica dostopa ljudi do hrane je zapisana v Splošni deklaraciji človekovih pravic, pa tudi v Quebeški deklaraciji, ki pravi, da ima vsak Zemljan pravico dostopa do hrane in vode vsaj enkrat na dan.
Svetovni dan hrane ni samo praznovanje okusne, domače hrane, ampak je pomemben za vzbujaje zavesti, da nekateri po svetu te možnosti nimajo. Hrane je dovolj, lakota pa je povezana z neenakomernim dostopom do hrane in je še vedno velik problem v današnjem svetu. Kljub napredku ostaja pravica do hrane še vedno velik izziv za mnoge države in lakota še vedno hud problem za 815 milijonov ljudi na svetu. Po podatkih Združenih narodov je bilo v letu 2016 podhranjenih kar 11 odstotkov svetovnega prebivalstva – torej vsak deveti Zemljan.
Na drugi strani pa se soočamo z zavrženo hrano, ki bi za ljudi, ki trpijo hudo pomanjkanje, pomenila prepotreben obrok, ki ga največkrat nimajo.
Tema svetovnega dneva hrane za leto 2022 je »Nikogar ne puščamo ob strani: boljša proizvodnja, boljša prehrana, boljše okolje in boljše življenje«.
In kaj to sploh pomeni:
Trenutno prevladujoči način proizvodnje in porabe hrane je, poleg ostalih globalnih izzivov (revščina, lakota, podnebne spremembe, neenakost, naraščanje svetovnega prebivalstva, konflikti), dolgoročno nevzdržen in škodljiv tako za naše naravne vire kakor za zdravje ljudi. Zato so spremembe nujne.
Lana Kovšca in Kaja Rotar, ITS družboslovje
