OB SVETOVNEM DNEVU OSVEŠČANJA O SAMOPOŠKODOVANJU

Vabljeni k branju infromacij o samopoškodbenem vedenju (ppt predstavitev).

REZULTATI VPRAŠALNIKA O SAMOPOŠKODOVANJU

Rezultati in analiza vprašalnika, ki so ga reševali dijaki naše šole. 

1. marca obeležujemo svetovni dan osveščanja o samopoškodovanju.

Samopoškodbeno vedenje je namerno poškodovanje lastnega telesa, do katerega pripelje osebna stiska posameznika. Glavni namen tega vedenja je zmanjšanje duševne stiske. Gre za poizkus prenašanja duševne bolečine v fizično, predvsem pri mladostnikih, ki težje uravnavajo svoja čustva in svojo jezo in agresivne impulze pogosto usmerijo vase.

Najpogosteje se pojavlja v mladostništvu, a tudi v odraslosti. K samopoškodovanju prištevamo rezanje (ang. cutting), povzročanje namernih opeklin, samougrize, zbadanje, puljenje las, preprečevanje celjenja ran, namerne zlomi kosti.

Samopoškodbeno vedenje najpogosteje spodbudijo in spremljajo močna čustva (jeza, razdraženost, razdvojenost, nemoč, brezup in (samo)sovraštvo) ob pomanjkanju samospoštovanja in ljubezni do sebe. Samopoškodovanje pogosto postane način reševanja duševnih napetosti, ki ga je težko prekiniti. Stiski sledi potrebe po samopoškodovanju, ki ji sledi olajšanje in pomiritev, nato pa sram in jeza nase, ker v stiski ne zmoremo ravnati drugače.

Samopoškodovanje je še kako aktualna težava. Mnogo mladostnikov, ki se samopoškoduje, tega ni zmožno zaupati bližnjim, še posebej zdaj, med izolacijo zaradi epidemije Covid-19. Zraven vsega pa je še strah pred obsojanjem sovrstnikov, če bi to izvedeli. Okrog te tabu teme je ogromno mitov, ki na žalost pokažejo resen problem v takšni luči, da izpade mladostnik, ki se samopoškoduje, kot da išče pozornost in to uporablja kot sredstvo za manipulacijo.

Namen svetovnega dne osveščanja o samopoškodovanju (1. marec) je razbliniti takšne absurdne mite, saj se večina mladostnikov samopoškoduje zaradi resnejših problemov, o katerih večina med nami ne ve dovolj. Pomembno je, da se problematike samopoškodovanja zavedamo, ljudi, ki se samopoškodujejo pa poskušamo razumeti ter jim spoštljivo in sočutno pomagati.

Mladinska aktivistična organizacija Slovenije je 18. 1. 2021 objavila rezultate ankete »Vpliv karantene na mlade«. Analiza anketnega vprašalnika je pokazala, da se je kar 11 % anketiranih med izolacijo samopoškodovalo. Kot razloge za samopoškodovanje so našteli: izguba motivacije, poslabšanje samopodobe in duševnega zdravja, nekaterim se je zdelo, da nimajo prihodnosti. Pogosto so navedli občutke tesnobe, monotonosti, naveličanosti, pesimizma in izgube smisla za življenje. Od tega jih je le 7 % poiskalo ustrezno strokovno pomoč.

Samopoškodovalno vedenje sva raziskala tudi sama in pripravila analizo rezultatov.

Tim Mihelič in Amina Sejdinović, ITS družboslovje

Več o samopoškodbenem vedenju, kako ga lahko razumemo in pomagamo, preberite v brošuri (tu>>) in na Spletišču za samopomoč in svetovanje pri samopoškodbenem vedenju Tu.Smo.si (tu>>).

 

Share on FacebookPin on PinterestTweet about this on TwitterPrint this page
(Visited 216 times, 1 visits today)