Živimo v času, ko so digitalne tehnologije vsepovsod prisotne. Spremenile so načine komunikacije, dela, uživanje prostega časa, dostop do informacij, način razmišljanja in vedenja. Za kritično in ustvarjalno rabo digitalnih tehnologij pa je potrebno razviti svoje digitalne kompetence.

Prav zato se je v letošnjem šolskem letu tudi naša šola vključila v projekt DVIG DIGITALNE KOMPETENTNOSTI. Sofinancirata ga Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Bistveni namen projekta je, da si digitalne kompetence, specifične za svoj poklic zagotovijo izobraževalci, ki vzgajajo in izobražujejo na vseh stopnjah šolanja. Le tako bodo lahko izkoristili potencial digitalnih tehnologij za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti izobraževanja in usposabljanj in spodbujali razvoj inovativnih učnih okolij in prožnih oblik učenja, ki bodo prispevali k dvigu digitalnih kompetenc vodstvenih in strokovnih delavcev, otrok, učencev in dijakov.

Cilj projekta je razvoj prožnejših oblik učenja s pomočjo učinkovite rabe digitalnih tehnologij v šoli ter s tem spodbujanje strokovnih delavcev šole za reflektivno prakso, načrtovanje ter udejanjanje lastnega strokovnega razvoja (digitalnih strategij VIZ-a, digitalnih kompetenc strokovnih delavcev in otrok, učencev in dijakov).

Dejavnosti projekta na naši šoli bo vodil šolski projektni tim. Člani tima smo: Dušan Štolfa (ravnatelj), Lilijana Fabris (vodja), Jana Bele Lutman (članica), Doris Furlan (članica) in Gabrijela Rebec Škrinjar (članica). Najprej je bilo potrebno narediti analizo trenutnega stanja zvezi s strategijo in praktično uporabo digitalnih tehnologij za poučevanje in učenje na naši šoli. O tem smo z anketo SELFIE povprašali učitelje in dijake. Rezultati so dobra podlaga za prepoznavanje odlik in slabosti. Šolski tim bo v tem šolskem letu na osnovi rezultatov pripravil digitalno strategijo naše šole in izpeljal deset delavnic oziroma strokovnih srečanj. Strokovni delavci šole pa se bomo udeleževali usposabljanj in ta znanja udejanjili v vzgojno-izobraževalnem procesu.

Prav tako bodo v projekt vključeni naši dijaki. Digitalne kompetence bodo razvijali skozi učenje informacijske in medijske pismenosti ter komuniciranja in sodelovanja v digitalnem svetu. Usposabljali se bodo za rabo digitalnih tehnologij (programov in aplikacij). Spodbujali jih bomo k uporabi spletnih učilnic in spletnih orodij za komunikacijo s šolo. Razvijali bodo spretnosti dela z viri (iskanje, navajanje, kritično vrednotenje) in izdelovanja digitalnih vsebin. Organizirali bomo tudi razna izobraževanja za dijake, npr. o varni rabi interneta in o obnašanju na internetu.

Projekt se naslanja na evropski okvir digitalnih kompetenc za izobraževalce DigiCompEdu. Ta vključuje 22 osnovnih kompetenc, ki so razporejene v šest področij strokovnih dejavnosti izobraževalcev. Ta so:

Področje 1: Poklicno delovanje, ki vključuje rabo digitalnih tehnologij za komuniciranje, sodelovanje in strokovni razvoj

Področje 2: Digitalni viri, ki vključujejo iskanje, izdelovanje in deljenje digitalnih virov

Področje 3: Poučevanje in učenje, ki vključujeta upravljanje in organizacijo rabe digitalnih tehnologij pri poučevanju in učenju

Področje 4: Vrednotenje, ki vključuje rabo digitalnih tehnologij in strategij za izboljšanje vrednotenja

Področje 5: Opolnomočenje učencev, ki vključuje rabo digitalnih tehnologij za večjo vključenost, personalizacijo in aktivno sodelovanje učencev

Področje 6: Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc, ki vključujeta  sposobnost učencev za ustvarjalno in odgovorno rabo digitalnih tehnologij za pridobivanje informacij, komuniciranje, izdelovanje vsebin, dobro počutje ter reševanje problemov.

Okvir vključuje tudi model napredovanja, s katerim izobraževalci lahko ocenijo svoje digitalne kompetence. Šest različnih ravni razvoja pomaga izobraževalcu prepoznati trenutno raven njegove kompetence in izbrati korake, potrebne za njeno izboljšanje. Na prvih dveh ravneh, to sta začetna raven in raven raziskovanja, izobraževalci usvojijo nove informacije in razvijejo osnovne digitalne prakse. Na naslednjih dveh, ravni vključevanja in ravni strokovnosti, uporabijo, razširijo ter strukturirajo svoje digitalne prakse. Na najvišjih ravneh, to sta raven vodenja in raven pobudništva, pa izobraževalci svoje znanje prenesejo drugim, kritično presojajo obstoječe prakse ter razvijajo nove.

Za šolski projektni tim zapisala Gabrijela Rebec Škrinjar

Share on FacebookPin on PinterestTweet about this on TwitterPrint this page
(Visited 82 times, 1 visits today)