Vtisi dijakov:
Erasmus izkušnja je edinstvena za spoznavanje novih kultur, najbolj pa za ustvarjanje novih prijateljstev. Spoznal sem, kako poteka življenje v Italiji, ogledali smo si tudi nekaj zanimivih krajev. Poslušali smo veliko predavanj, med katerimi so mi bile najzanimivejše življenjske zgodbe invalidov.
Anžej
Zame je bila izmenjava zanimiva izkušnja. Poleg angleščine sem ponovila tudi malo italijanščine in spoznala nove ljudi. Družina, ki me je gostila, je bila zelo prijazna in super mi je bilo druženje s starimi in novimi prijatelji.
Alja
Celotna izkušnja se mi je zdela zelo zanimiva. Imeli smo veliko prostega časa, ki smo ga izkoristili za druženje in spoznavanje lokalne hrane ter kraja. Zelo bom pogrešala vse nove prijatelje, ki sem jih pridobila v času izmenjave.
Številna predavanja so bila sicer zelo poučna in uporabna za ozaveščanje o gibalno omejenih ljudeh in njihovih težavah v vsakdanjem življenju, a bi si želela več aktivnosti, kjer bi si izmenjavali mnenja in izkušnje s sovrstniki in jih tako tudi bolje spoznali.
Andjelina
Od 4. do 8. marca 2024 je v Viterbu v Italiji potekalo četrto srečanje Erasmus+ projekta ARII (Alterity, Resilience, Involvement and Inclusion). Gostila nas je šola IIS Paolo Savi Viterbo.
V ponedeljek dopoldne so nam tamkajšnji dijaki predstavili šolo ter rezultate svojega projekta, v okviru katerega so raziskovali različne športe za gibalno ovirane. Po malici smo z njimi v šolski telovadnici igrali sedečo odbojko, kasneje pa smo se odpravili še na sprehod po mestu in spoznavali njegovo bogato zgodovino in posebnosti.
V torek smo obiskali mesto Tuscania, kjer ima šola IIS Paolo Savi Viterbo svojo enoto. Najprej smo se sprehodili po slikovitem starem mestnem jedru, nato pa smo spoznali Tiziana in Giannia. Oba sta preživela hudi prometni nesreči. Tiziano je izgubil obe nogi, Gianni pa se je po številnih zdravstvenih zapletih odločil za amputacijo noge in protezo. Oba sta kljub invalidnosti zelo uspešna športnika, Tiziano tekmuje v ročnem kolesarjenju in se poteguje za normo na paraolimpijskih igrah v Parizu, Gianni pa je zelo aktiven potapljač. Šola gostiteljica nas je nato pogostila s pravim italijanskim kosilom, s špageti. V popoldanski delavnici smo se sproščali s pomočjo glasbil in z vajami čuječnosti.
Sredo smo preživeli v športnem kompleksu univerze v Viterbu (Università degli Studi della Tuscia), kjer so nam predstavili programe na univerzi, potem pa so spregovorili še o skrbi za študente s posebnimi potrebami. Ogledali smo si športne prostore univerze, kjer pogosto trenirajo in tekmujejo tudi invalidi. Sledilo je predavanje o avtizmu in mitih, ki so povezani z njim. Spoznali smo tudi življenjske zgodbe treh invalidov, ki se uspešno ukvarjajo z različnimi športi. Popoldne smo se sprehodili do socialnega podjetja Fattoria di Alice, kjer so nam predstavili svoje delo in proizvode. Posladkali smo se s krostato in se sprehodili po čudovitem vrtu.
V četrtek smo šole, ki sodelujemo v projektu, predstavile različne teme, povezane s projektom. Zanimiva je bila predstavitev španske šole. Njihovi dijaki so posneli video, kako težko je biti dijak na vozičku na njihovi šoli, ki je sicer nova in moderna. Ostale šole so predstavile zanimive ljudi s posebnimi potrebami iz sveta športa. Mi smo svojim vrstnikom predstavili Alena Kobilico in Andreja Hreščaka. V drugem delu so različni predavatelji spregovorili o delu z ljudmi s težavami v duševnem zdravju. Slišali smo o procesu deinstitucionalizacije in njegovem pionirju Francu Basaglii. Za zaključek smo poslušali še navdihujoči zgodbi Francesce in Lorenza, dveh mladih, ki sta v nesrečah izgubila nogi. Po kosilu smo se zapeljali do centra za rehabilitacijo Villa Buon Respiro, kjer izvajajo različne terapije s konji za ljudi s posebnimi potrebami. Varovanci zavoda so za nas pripravili predstavo s konji.
V petek se je uradni del srečanja zaključil. Že zelo zgodaj zjutraj smo se poslovili od družin, ki so nas gostile, in se odpeljali v Rim, ki leži le okrog 70 km južno od Viterba. Raziskovanje italijanske prestolnice smo začeli na Aventinu s panoramskim pogledom na Rim. Slikali smo se pri Ustih resnice (Bocca della Verita), se sprehodili mimo rimskega hipodroma (Circusa Maximusa) in z metrojem odpeljali do Vatikana. Po trgu Navona smo šli mimo Panteona, bazilike sv. Marije Velike (Santa Maria Maggiore), cerkve svetega Ignacija Lojolskega ter do Koloseja. Seveda smo se sprehodili tudi po Španskih stopnicah in vrgli kovanec v vodnjak Trevi.
Po zapisih Anžeja Boleta, Marcela Nemca, Andjeline Vulič, Alje Blažič in Nike Kaluža.
