V sredo 28. 9. 2022 smo dijaki, ki smo izbrali zgodovino kot maturitetni predmet, odšli na strokovno ekskurzijo na slovensko etnično ozemlje v Italijo. Obiskali smo Repen, Tabor, Trst, Štivan in nato še mesto Oglej, ki ga sicer niso poselili Slovenci, a je bil v antiki in srednjem veku izjemno pomemben za našo zgodovino. Spremljala sta nas naša profesorica zgodovine Gabrijela Rebec Škrinjar in ravnatelj Dušan Štolfa.

Naš prvi postanek je bil v Repnu. Tam smo si ogledali kraško hišo, ki je dober primer ohranjene kraške ljudske arhitekture in je danes spremenjena v muzej. Dvorišče je obzidano s kamnitim zidom, vanj pa vstopimo skozi tipično kalonjo. Hiša, ki je pokrita s škrlami,  ima osrednji bivalni del, ki ga sestavljajo kuhinja, spalnica in kašča. Ob hiši so še senik, hlev in skedenj. Dvorišče krasi tudi kamniti vodnjak. Oskrbnica Vesna Guštin nam je pripovedovala o zgodovini hiše, pa tudi vasi.

Pot smo nadaljevali smo proti Tabru, kjer je bilo eno največjih prazgodovinskih gradišč iz halštatskega in latenskega obdobja. Danes pa tam stoji znana romarska cerkev Matere Božje in obzidje, katerega del je še vedno originalno ohranjen. Nad stranskimi vhodnimi vrati je v bohoričici zapisano, da so ga sezidali leta 911. To je bil čas madžarskih vpadov. Še bolj so ga utrdili v času turških padov. Znotraj obzidja se nahajata tudi srenjska hiša in župnišče. Območje Repentabra, ki ga sestavljajo Voglje, Dol pri Vogljah, Vrhovlje, Repen, Col in Poklon je bilo leta 1947 krivično razdeljeno z novo mejo, tako da so Voglje, Vrhovlje in Dol pri Vogljah pripadle Jugoslaviji. Repen in Col, pa tudi repentaborska cerkev, ki je bila župnijsko središče vseh vasi, pa so pristali v Svobodnem tržaškem ozemlju in nato 1954 v Italiji, kjer so še danes. Meja je globoko zarezala v vsakdanje življenje, česar se ljudje še dobro spomnijo.

Nato smo se odpeljali v Trst. Najprej smo si ogledali grič Svetega Justa. Od tam smo peš odšli proti središču mesta. Na poti do Velikega trga smo se sprehodili mimo hiše škofa Petra Bonoma, pomorske šole, ki jo je dala ustanoviti Matija Terezija, nekaterih znanih cerkva in skozi judovski geto. Na Velikem trgu smo si ogledali vodnjak, spomenik Karlu VI., mestno hišo in pomembne palače. Pred mestno hišo smo izvedeli zanimivo informacijo, da je tukaj Mussolini leta 1938 izdal rasne zakone. Sprehodili smo se še do kipa šivilj in bersaljerja, ki spominjata na prihod Trsta pod Italijo leta 1918 in videli pomol San Carlo, ki ga je opeval tudi Dragotin Kette. Ogledali smo si tudi grško pravoslavno cerkev v bližini. Naslednja točka je bila terezijanska četrt, kjer smo spregovorili o gospodarskem pomenu Trsta nekoč. Ustavili smo se pri Velikem kanalu in vstopili še v srbsko pravoslavno cerkev. Spoznavanje Trsta smo nadaljevali pri Narodnem domu, ki je bil leta 2020, na stoto obletnico požiga, vrnjen v uporabo slovenski skupnosti. Ob njem smo izvedli več o njegovi zgodovini in o delovanju TIGR-a, ki je predstavljal odgovor slovenske in hrvaške manjšine v Julijski krajni na fašistično nasilje. V Trstu smo si ogledali še Borzni trg in ostanke rimskega gledališča, ki so ga odkrili ob rušenju judovskega geta.

Naša naslednja postaja je bila vas Štivan, kjer izvira najkrajša italijanska reka Timava in to iz kar sedmih izvirov. Prav tako naj bi se po Timavi nazaj v Jadransko morje odpravili Jazon in  Argonavti, kraj so namreč poznali že stari Grki. Kasneje so na tleh današnjega Štivana Rimljani postavili svoje svetišče, nato pa je na njegovih ruševinah nastala tudi starokrščanska cerkev Sv. Janeza Krstnika. V času Rimljanov je v bližini stal tudi mitrej. V srednjem veku pa je v Štivanu deloval samostan, ki je imel pomembno vlogo pri pokristjanjevanju našega prostora. Tukaj smo izvedeli več tudi o Čedajskem evangeliarju, v katerem so zapisana germanska in slovanska imena tistega časa, med drugim tudi imena takratnih slovanskih knezov  Pribine in Koclja.

Zadnja postaja naše ekskurzije je bil Oglej, pod katerim leži antično rimsko mesto Aquileia. Oglej je mesto, ki je po številu prebivalcev podobno Sežani, v času antike pa je bilo 6. največje mesto v celotnem Rimskem imperiju. Ustanovljeno je bilo leta 181 pred našim štetjem in je predstavljalo pomembno trgovsko, vojaško ter upravno središče. Ob zatonu starorimske države je bilo mesto opustošeno in  zapuščeno za približno 200 let. V tem času so ga  prekrila zemlja in blato ter še mnogi ostali materiali, kar pomeni, da ostanki mesta niso bili tako močno izpostavljeni propadanju kot bi bili sicer. Ogledali smo si ostanke foruma, kjer so še dobro vidni antični stebri in grobnico enega izmed starorimskih sodnikov. Najpomembnejši pričevalec nekdanje pomembnosti pa so izkopani in zelo dobro ohranjeni ostanki rečnega pristanišča. Prav tako pa je mesto predstavljalo ključno versko središče v širši okolici. Že v 4. stoletju je bila tukaj postavljena starokrščanska bazilika, ki je bila sicer porušena, vendar so se ohranili njeni mozaiki, na katerih je upodobljena krščanska tematika. V 11. stoletju je bila tu zgrajena Poponova bazilika, ki stoji še danes.

Kraji, ki smo si jih ogledali, so pustili neizbrisen pečat v svetovni zgodovini, katere del je tudi slovenska zgodovina. Repentabor skozi zgodovino gradišče in protiturški tabor, Trst kot strateško pomembno mesto in pljuča slovenskega naroda, Štivan – pomembno versko središče tekom celotne zgodovine od antike dalje in Oglej, ki predstavlja center pokristjanjevanja za velik slovenskega ozemlja imajo eno skupno značilnost, dotikajo se slovenske etnične meje in na to moramo biti ponosni.

Po zapisih Ane Batič, Tine Morel in Vida Sile

Share on FacebookPin on PinterestTweet about this on TwitterPrint this page
(Visited 196 times, 1 visits today)