Skoči na glavno vsebino

Tretja gimnazija ŠC Sežana na športnem tednu v Julijcih

Pisal se je 4. september 2023. Ura je bila zgodnja, a nismo bili zaspani, odpravljali smo se namreč v Julijske Alpe.

Malo po 6. uri smo se vkrcali na vlak do Bohinjske Bistrice, kjer smo nato presedli na avtobus, ki nas je odpeljal do Koče pri Savici. Tam se je naš športni teden šele zares začel. Korak za korakom smo stopali po ovinkasti poti do Doma na Komni, nato pa nas je čakala le še 15-minutna pot do Koče pod Bogatinom, kjer je bil v naslednjih petih dneh naš dom. Hoja prvega dne nas ni utrudila, zato smo se še v istem dnevu odpravili na bližnjo planoto Govnjač. Ta pot ni bila preveč naporna, a bila je polna vzponov in spustov, zato se na njej nikakor nismo dolgočasili. Na planoti smo si ogledali ostanke vojaške postojanke iz časa soške fronte.

Naslednji dan smo se zbudili, pozajtrkovali in vzeli pot pod noge do Dvojnega jezera, kar je bila ena izmed daljših tur tega tedna. Pot je bila slikovita in tudi dolga, a smo ji bili kos. Po počitku pri Črnem jezeru smo okoli poldneva prispeli do Koče pri Triglavskih jezerih, kjer smo si privoščili topel obrok, napolnili svoje plastenke z vodo in se po skupinskem slikanju odpravili nazaj do »domače« koče, ki smo jo zagledali okoli 17. ure. Uf, res dolg dan!

Sreda = Lanževica, gora, z nadmorsko višino 2003 m, je bila naš edini dvatisočak v tem tednu. Hojo nam je med drugim popestrila čreda gamsov. Okoli 10. ure smo prispeli do s soncem obsijanega vrha, kjer smo pomalicali, se posončili in izobesili zastavo sežanske občine. Ob vrnitvi v kočo nas je čakala naloga: dvanajst vreč drv, ki smo jih v naslednji uri hitro pospravili. Oskrbnika sta nam bila hvaležna in za nagrado smo dobili palačinke. Sledil je ogled košarkarske tekme. Po večerji pa smo se nekateri odpravili do Doma pri Komni, kjer smo si privoščili njihove znane palačinke. Bile so izvrstne.

V četrtek nas je »čakalo« Krnsko jezero. Gorski veter nas je na poti močno prepihal, a smo brez težav prispeli do Planinskega doma pri Krnskih jezerih, kjer smo pokósili in se s polnimi želodci odpravili do jezera, kjer smo se nekaj časa sončili in počivali. Ob vračanju se nam je pot zdela daljša kot zjutraj, predvsem zaradi močnega sonca, ki z vročino ni skoparilo, a kljub tegobam smo vztrajno korakali proti Bogatinskemu sedlu. Zvečer je prišel na vrsto tradicionalni zaključni večer, na katerem ni manjkal tradicionalni kviz, s katerim se zaključujejo vsi naši športni tedni.

In že je nastopil petek, naš zadnji dan v gorah! Pospravili smo svoje sobe in pot ubrali v dolino. Vreme je bilo takšno kot ves teden – torej, izvrstno, zato nam spust ni povzročal težav.

To je bil konec našega popotovanja po Julijcih. Sledila je le še podobna pot z avtobusom in vlakom, ki smo jo opravili v prvem dnevu, le da tokrat v obratnem vrstnem redu. V Sežani smo se poslovili in se odpravili novemu šolskemu letu naproti.

Športni teden nam bo ostal v lepem spominu. Hvala vsem našim spremljevalcem, ki so nam omogočili tako lep teden v slovenskem visokogorju.

Timotej Konec, 3. BG

(Visited 307 times, 1 visits today)
Dostopnost