Sreda, 30. 9., je bila za dijakinje in dijake zaključnih letnikov, ki bodo maturo opravljali iz zgodovine, v duhu spoznavanja preteklosti Vipavske doline. Del k zaključni oceni namreč doprinesejo tudi strokovna ekskurzija in nanjo vezane zadolžitve, ki jih moramo opraviti dijakinje in dijaki.
Najprej nas je pot vodila v Dolance, kjer stoji spomenik, posvečen baronu Andreju Čehovinu. S svojo nadarjenostjo in dobro strateško mislijo je bil v vojni med Piemontskim kraljestvom in Avstrijskim cesarstvom za Avstrijce nepogrešljiv, zaradi česar je napredoval vse do naziva stotnika.
Nato smo obiskali srednjeveško vasico Goče. Obdana z vinogradi in zgrajena v obliki Andrejevega križa pomembno prispeva k slovenski arhitekturni dediščini. Odlikuje se tudi po izvrstnih dosežkih na vinskih tekmovanjih, kar je nedvomno povezano tudi z njenim vinogradniškim izročilom – trte so tu od nekdaj.
Sledil je obisk Vipave, kjer smo podrobneje spoznali zgodovino Vipavske doline od antike pa vse do danes. Omeniti velja rodbino Lanthierijev, ki je tako politično kot arhitekturno močno zasidrana v mestu in okolici. Na vipavskem pokopališču smo proučili granitna sarkofaga, nastala l. 2450 pr. n št. v Egiptu.
Vipavski Križ je bil naš naslednji postanek. Težko je verjeti, da se je to strnjeno naselje na vrhu griča od 16. do 19. stoletja ponašalo s statusom mesta in da je bila njegova vloga pomembnejša od Ajdovščine ali Vipave. Pa tudi, da sta svoj čas tu bitko bila katoličanstvo in protestantizem, ki ga je v Križ prinesel sam Primož Trubar. Z namenom utrjevanja katoliške vere je bil v mestecu zgrajen kapucinski samostan, v katerem je živel in deloval tudi Janez Svetokriški.
Naslednji sklop ogledov je bil povezan z obrambnim zapornim sistemom. Claustra Alpium Iuliarum ali alpski zaporni sistem danes velja za največje rimsko gradbeno delo na Slovenskem. Rimljani so ga zgradili v 3. in 4. stoletju, da bi selečim se ljudstvom, zlasti Germanom, preprečili vdor v antično Italijo. Zasnovan je bil kot sistem zidov, trdnjav, kastelov in stolpov, ki so se v liniji vili po bolj prehodnih območjih, dodobra pa je izkoriščal tudi obrambni potencial naravnih ovir. Njegove ostanke med drugim najdemo v Ajdovščini, kjer je ohranjena pomembna utrdba, ki je nekdaj branila prehod po jantarski poti, v Hrušici in na Lanišču. Obiskali smo tudi Arheološki park Ad Pirum, muzejsko zbirko v Hrušici in rekonstruirano utrdbo na Lanišču.
Ekskurzijo sta vodili profesorici Nadja Prihavec in Gabrijela Rebec Škrinjar. S strokovnostjo in znanjem sta nam uspeli dobro predstaviti zgodovino Vipavske doline in alpskega zapornega sistema, s čimer smo uspešno nadgradili v šoli že pridobljeno teorijo.
Matija Kristan, 4. b g
