Ob svetovnem dnevu mokrišč: Ali se zavedamo pomena mokrišč?

Vsako leto 2. februarja obeležujemo svetovni dan mokrišč. Na ta dan je bila leta 1971 sprejeta Ramsarska konvencija oz. Konvencija o varstvu mokrišč mednarodnega pomena. Namen te konvencije je ohranjati in varovati mokrišča po svetu, saj so ta med pomembnejšimi in hkrati najbolj ogroženimi ekosistemi v okolju.

Mokrišče je področje, ki je redno poplavljeno s površinsko ali podzemno vodo in daje življenjski prostor mnogim rastlinam in živalim, ki za življenje in/ali razmnoževanje potrebujejo mokro ali občasno mokro prst. Kot zanimivost: več kot 40 % vseh rastlinskih in živalskih vrst živi ali se razmnožuje v mokriščih.

Poznamo več različnih mokrišč:

• loke: naravno poraščeni poplavni gozd in rastlinstvo, prilagojeno vlažnim tlom in visoki gladini podtalnice;
• rečne mrtvice: raven svet neposredno ob strugi reke;
• močvirja: nastanejo z zasipanjem jezer, pri taljenju vrhnje plasti tal na območju permafrosta ali kot posledica visoke gladine talne vode;
• visoka barja: mokrišče, pri katerem rastline nimajo stika s podtalnico;
• nizka barja: nastanejo v kotanjah, kjer zastaja voda;
• obmorske lagune in priobalni deli morij;
• z mangrovami porasle obale v tropskem in subtropskem pasu;
• izliv reke: območja, kjer se reke izlivajo v morje in se sladka voda meša s slano
• kraška polja;
• plitva jezera: območja s stalno ali nestalno vodo z nizkim pretokom;
• mlake, ribniki in kali;
• brakična in t. i. polslana mokrišča in soline.

Mokrišča pa niso pomembna le za rastline in živali, ampak imajo velik pomen tudi za človeka.

Delujejo kot narava čistilna naprava (bogata vegetacija čisti vodo) in s tem omogočajo rabo pitne vode. V mnogih predelih sveta so vir hrane in surovin (ribe, les, krma …) za lokalne prebivalce. Mangrove in koralni grebeni varujejo lokalne prebivalce pred hurikani, neurji in cunamiji. Mokrišča shranjujejo velike količine vode, tako lahko napajajo podtalnico, reke in jezera. V šotnih barjih so shranjene velike količine ogljika. Dandanes pa so mokrišča idealna mesta za opazovanje narave in razne raziskave ter izobraževanje. 

Človek je skozi stoletja mokrišča uničeval na razne načine (izsuševanje, zasipavanje, pozidava, zastrupljanje …) in tako je bilo v zadnjih 300 po svetu uničenih več kot 87 % mokrišč. Kljub temu da se danes zavedamo, kako pomembna in biotsko raznolika so mokrišča, pa jih še vedno uničujemo in spreminjamo.

Neža Novak in Laura Šturm, ITS družboslovje