Intervju z Matejo Kralj

Mateja Kralj je bivša dijakinja naše šole, ki je trenutno skrbnica Kosovelove sobe. Več o njej, njenemu izobraževanju in delu pa boste izvedeli v intervjuju z njo, ki je potekal v petek, 5. 11. 2021, v popoldanskem času na Ljudski univerzi v Sežani, v Kosovelovi sobi.

Amina Kekić, 2. AG

Lepo pozdravljeni, Mateja. Ob vpisu vašega imena v brskalnik, me ta popelje do Kosovelove sobe; z njo so namreč povezani projekti, ki ohranjajo spomin nanj in na njegovo poezijo. Za začetek bi vas torej vprašala: Zakaj ravno Srečko Kosovel? Od kod prihaja ljubezen, ki jo čutite do Srečka Kosovela in njegove poezije?

Srečko Kosovel me spremlja že od majhnega; doma sem iz Sežane, s Krasa. Ni bilo hiše, v kateri niso imeli poezije Srečka Kosovela; tako smo se z poezijo Srečka Kosovela srečali kot majhni, recitirali njegove pesmi in pravzaprav odraščali z njim. Prva zavedna fascinacija do Srečka Kosovela je bila, ko sem se srečala z njegovimi Integrali. Takrat sem bila najstnica in Integrali so me navdušili kot knjiga, fizični objekt, kot vsebina. Ob prihodu v Kosovelovo sobo sem bila seveda navdušena, saj takih sob ni bilo na voljo. Moderni in konstruktivistični stil me je navdušil, saj imam rada čiste linije, minimalizem, manj je več; to so neka vodila v mojem življenju. Ko smo morali izbrati vsebino za zaključni izpit (takrat nismo imeli mature), sem izbrala  temo, povezano s Srečkom Kosovelom, zato sem večkrat prihajala v Kosovelovo sobo in se pogovarjala z gospodom Pavlom Skrinjarjem, ki je pred mano skrbel za Kosovelovo sobo in je glavni pobudnik za nastanek te sobe. Ob 110. obletnici rojstva Srečka Kosovela je potekala prenova spominske sobe; takrat sem bila članica skupine za prenovo. Sama sem se ukvarjala z vsebinsko prenovo, Simon Kastelic pa je skrbel za oblikovanje in urejanje Kosovelove sobe. Takrat sem postala tudi skrbnica te sobe. Zanimivo, bolj kot se ukvarjam s Srečkom Kosovelom, bolj me preseneča, kljub temu da mi postaja bolj jasen, znan, razumljiv, mi postaja hkrati bolj kompleksen, bolj nerazumljiv, nedosegljiv, nov z vsakim novim branjem.

Moja prva asociacija ob vašem imenu je povezava s Srečkom Kosovelom, je pa z njim povezana tudi naša šola, saj je poimenovana po njem. To šolo ste obiskovali tudi vi. Povejte nam kaj o svojih srednješolskih dneh. Kateri program ste obiskovali? Ali je ta izpolnil vaša pričakovanja in kakšni so vaši spomini na srednješolske dni?

Takrat, ko sem jaz hodila v srednjo šolo, je bilo t. i. usmerjeno izobraževanje in jaz sem se vpisala na družboslovno smer. Od nekdaj sem imela raje humanistične vede, družboslovje, jezikoslovje; rada sem imela literaturo in tuje jezike, zato je bilo logično, da sem se vpisala na družboslovje. Zanimali so me literatura, jeziki, filozofija, zato sem se odločila za to izobraževanje. Imela sem tri tuje jezike, kar je izpolnilo mojo željo po znanju tujih jezikov. Ob prihodu na fakulteto sem morala nadoknaditi marsikaj, a mislim, da je to normalno, saj se v srednji šoli pridobijo neka splošna znanja, ne pa specifična za določena področja. Bila sem doma in sem praktično »pritekla v copatih« čez cesto v šolo, tako da s tega vidika je bilo super. Ker sem bila na koncu 4. letnika odlična, mi ni bilo potrebno delati zaključnega izpita, morala sem le oddati seminarsko nalogo na temo Srečka Kosovela, kot sem že prej omenila.

Po zaključeni srednji šoli ste izobraževanje nadaljevali. V katero smer se je vaše šolanje nadaljevalo? Ste slutili, kam vas bo pot zanesla po uspešno končani srednji šoli?

Da bom študirala anglenščino, sem se odločila že v 5. razredu. Ko sem izvedela, da študij jezikov vključuje veliko izobraževanja na področju literature, torej literarno teorijo, literarno zgodovino je bil to potem pravi študij zame. Odločila sem se za študij nemščine in angleščine ter ga tudi dokončala. Proti koncu študija sem vzljubila dramatiko in zato sem se posvečala dramatiki.  V času študija sem se sicer bolj posvečala angleški in nemški literaturi, slovenska pa je bila bolj na stranskem tiru. Po študiju pa se ponovno vračam k slovenski literaturi.

Danes pa skrbite za Kosovelovo sobo. Kaj so naloge skrbnice Kosovelove sobe in koliko časa že opravljate to delo? Kaj si lahko v Kosovelovi sobi ogledamo?

Skrbnica Kosovelove sobe sem od leta 2013; leta 2014 smo obnovili Kosovelovo sobo in praktično od tedaj skrbim za Kosovelovo sobo. 

Moje naloge so različne: sprejemam obiske, vodim obiskovalce po Kosovelovi sobi, sledim pa tudi vsemu, kar se s Srečkom Kosovelom dogaja – govorim o novih in starih izdajah, prevodih, člankih na temo Srečka Kosovela; konec koncev spremljam tudi druga področja umetnosti, ki se navdihujejo pri Srečku Kosovelu: glasbi, gledaliških predstavah ipd. Imam stike z drugimi strokovnjaki na področju slovenske avantgarde in Srečka Kosovela, kot sta npr. Janez Vrečko in Miklavž Komelj, ki je pred dvema letoma izdal svojo zadnjo knjigo, pri kateri sem tudi sodelovala. Organiziramo različne dogodke, kot so predavanja, literarni večeri, predstavitve. V Kosovelovi sobi naj bi se zbirala vsa literatura v povezavi s pesnikom, izdaje njegovega dela v slovenščini in prevodih ter sekundarna literatura. Včasih je bilo bolj samoumevno, da so ti vsi zastonj pošiljali knjige, če so vedeli, da so povezane s Srečkom Kosovelom; zdaj tega ni več in se moraš kar sam pozanimati in pridobiti publikacije, da si v koraku s časom. V stiku sem tudi z drugimi institucijami, predvsem s Kosovelovo knjižnico. Sodelujemo tudi z institucijami na področju turizma, saj Kosovelova soba na nek način predstavlja tudi kulturni turizem sežanske občine.

V sklopu Kosovelove sobe pa tudi v sodelovanju s Kosovelovim domom in Kosovelovo knjižnico v Sežani ustvarjate številne projekte ter organizirate različne dogodke. Kateri projekti in sodelovanja so vam se  vtisnila v spomin ter se jih še danes z veseljem spominjate?

V spominu so mi ostale tudi manjše akcije, ki smo jih organizirali sami. V sklopu društva Konstruktivist ter s Podlago smo imeli pred leti zanimive skupne akcije. S Kosovelovim domom in knjižnico imamo projekt Beremo in gledamo; to je zelo zanimiv projekt, gre za povezavo literature s filmom. Zadnji projekt pa je najbolj konkreten projekt in upam, da bo dolgo časa živ. To je urbani literarni sprehod po Sežani z naslovom V korak s Kosovelom.

Na kakšen način je covid-19 vplival na delovanje Kosovelove sobe? Ali so ukrepi vplivali na število obiskovalcev in izvajanje dogodkov?

Covid-19 je popolnoma zarezal v delovanje Kosovelove sobe. Soba je majhna, kar pomeni, da je težko zagotoviti distanco med ljudmi, tako da so se skupinski obiski zmanjšali. Zdaj je več individualnih obiskovalcev. Dobra stran individualnih obiskov je, da so po svoje zanimivi in posebni, saj prihajajo ljudje, ki jih tematika sobe zanima, zato so ti obiski zelo vsebinsko poglobljeni in trajajo dlje kot skupinski obiski. Covid-19 je na nek način pospešil realizacijo projekta V korak s Kosovelom, saj smo naredili nekaj, kar smo imeli možnost izvajati zunaj …

V času, ko je bilo vse zaprto zaradi covida-19 in je vse potekalo na daljavo, je tudi 114. obletnica smrti Srečka Kosovela potekala preko spleta. Na tem dogodku ste predstavili tudi knjigo izbranih pesmi in misli Srečka Kosovela Odprto.02. Ali bi nam lahko povedali več o knjigi ter o poteku dogodka?

Maja meseca 2020, ko je bila 114. obletnica Kosovelove smrti, smo naredili Kons novi dobi med marcem in majem, med smrtjo in rojstvom. Hoteli smo povezati Kosovelovo poezijo in razmišljanja s trenutno krizno situacijo, v kateri smo se znašli. Konec leta 2019 je društvo Konstruktivist izdalo knjigo Odprto.02, gre za 2. prenovljen in razširjen izbor Kosovelovih pesmi in misli s tem naslovom in ker predstavitve zaradi zaprtja zaradi epidemije covida-19 v živo nismo smeli organizirati, smo se odločili, da bomo knjigo predstavili v obliki videa. Tako si vsebino predstavitve lahko kadarkoli ogledamo na YouTubu.

Na spletu imate tudi spletno stran, povezano s Kosovelovo sobo. Bi nam lahko povedali več o njej? Kaj si lahko tam preberemo? Ali redno objavljate vsebino na spletni strani  in tako obveščate vse tiste, ki jih zanimajo vaši projekti?

Stran Kosovelove spominske sobe je podstran Ljudske univerze v Sežani, v okviru katere Kosovelova spominska soba deluje in je namenjena informacijam glede časa obiska, vstopnine ipd. Tam si lahko ogledamo vse naše pretekle dogodke. Zaradi covida to malo miruje; če pa pogledamo v preteklost, pa smo imeli kar nekaj odmevnih dogodkov, kot je Živadinov dogodek Človek, to je nova beseda; do pomembnih ljudi, ki smo jih tukaj gostili – npr. dr. Janeza Vrečka in številnih drugih, do dogodkov, kjer so prevajali Kosovelova dela v angleščino. Mislim, da je informacij o Kosovelu veliko tudi drugje, najbolje pa ga spoznaš tako, da bereš njegovo poezijo, knjige. Promoviranje njegovih knjig in poezije pa poteka predvsem preko Facebooka.

Ali ste vi idejni vodja projekta V korak s Kosovelom? Zakaj gre pri tem projektu?

Ja, to je bila pravzaprav moja ideja. Gre za spoznavanje Srečka Kosovela in njegovega življenja na malo drugačen način, na urbanem literarnem sprehodu, tako spoznavamo pesnika skozi vizualne dražljaje v njegovem rojstnem kraju, ki se neposredno ali posredno povezujejo z njegovim ustvarjanjem in življenjem.

Direktna povezava je na primer prostor, v katerem je bil, delal. Indirektne povezave pa so neke simbolike v naravi in mestu, ki se povezujejo z njegovo poezijo, sporočilom, idejami. Na ta način čutimo povezave, vidimo bor, čutimo veter, burjo, se sprehodimo skozi kraj, kjer je pred 90 leti sedel Kosovel ter ga na ta način spoznamo. Pot se začne na železniški postaji in konča v Kosovelovi spominski sobi.

Organizirate različne tečaje, med njimi tudi jezikovne. Kako in kje ti potekajo? Za katere starostne skupine prirejate tečaje in koliko je udeležencev?

Tečaje organiziramo v sklopu Ljudske univerze v Sežani. Odkar sem prevzela skrbništvo nad Kosovelovo sobo, se malo manj ukvarjam z organizacijo tečajev, bolj s svetovanjem za izobraževanje. Organiziramo različne tečaje – npr. prostočasne, kot je zeliščarski tečaj, jezikovne tečaje in tečaje za znanje računovodstva, komunikacije …

Ste zelo kreativni in organizirani, kar je za delovanje Kosovelove sobe ter organiziranje številnih dogodkov zelo pomembno. Pri vsakem dogodku vložite veliko svojega truda. Menite, da je o Srečku Kosovelu še mogoče kaj odkriti? Ali razmišljate o pisanju svoje poezije, saj ste v Kosovelovi poeziji praktično „doma“?

Pri Kosovelu je vsak dan nekaj novega, to je dejstvo, tako je pri vseh književnikih pravzaprav. Literatura ni mrtva stvar, literatura je živa stvar, kar pomeni, da se spreminja z vsakim trenutkom, ko jo bralec vzame v roke; torej je v vsaki roki drugačna, spreminja se skozi oči bralca. Bralec je tisti, ki soustvarja delo, ki ga ima pred sabo. Če nekdo aktivno bere, se zgodi, da ko naslednjič ponovno prebere isto knjigo, ne bo enaka kot na začetku, saj jo bo razumel drugače –  zaradi več znanja, razumevanja, drugih poudarkov. Za Kosovela je to sploh značilno; predvsem to velja za njegovo konstruktivistično poezijo, ki je pravzaprav neko odprto delo. Četudi rečemo, da imamo pred sabo vse, kar je Srečko napisal, torej, da ne bomo odkrili več nobenega novega zapisa, nekje v kakšnemu predalu, je vseeno vsak dan nekaj novega. Itak, da sem pisala kdaj poezijo. Dejansko sta literatura in poezija poleg glasbe moji prvi ljubezni. Nisem pa nikoli bila pripravljena svoje poezije izdati.

V prihodnosti vam želim veliko uspeha, uspešnih projektov, sodelovanj in se vam  zahvaljujem za sodelovanje. Kaj bi za konec sporočili našim dijakom in dijakinjam?

Jaz bi vsem položila na srce, da se splača brati, posvetiti več trenutkov za branje, spoznavanje literature; vsakdo bi si moral dati možnost, da raziskuje in tako spozna, kaj mu je všeč in tisto, kar mu je všeč – to potem raziskovati, se v to poglabljati, saj bo vedno odkrival nek širši, globlji, zanimivejši svet. V Sloveniji izide ogromno pesniških zbirk. Zanimivo je, da je skoraj več ljudi, ki pišejo poezijo, kot pa tistih, ki jo berejo. Velja namreč, da poezijo le redko kdo želi brati. Zato svetujem dijakom, naj poezijo vzamejo v roke in jo berejo na svoj način, ne šolski, vsako branje je legitimno in nobena interpretacija ni napačna. Naj se ne bojijo vsakega trenutka s knjigo.

Katere izdelke, ki ste jih v sklopu Kosovelove sobe predstavili oz. izdali, bi priporočili dijakom, da si zanje vzamejo čas, si jih preberejo, pogledajo?

Mi se v okviru društva Konstruktivist, skupaj s Simonom Kastelicem, slikarjem iz Sežane, posvečamo predvsem Srečku Kosovelu, a naša želja je tudi promocija literature na splošno in spodbujanje ljudi k ustvarjanju. Za promocijo Srečka Kosovela smo naredili majice, torbe, svinčnike, razglednice z motivom Srečka Kosovela … Izdali smo 7 knjig; prva knjiga izbranih pesmi in misli Srečka Kosovela je izšla konec leta 2015 in je razprodana. Zato smo leta 2019 izdali 2. prenovljeno, razširjeno in dopolnjeno izdajo z naslovom Odprto.02. Namen te knjige je bil ravno ta, da ponudimo širši publiki cenovno ugodno knjigo, ki bo vsebovala raznoliko Kosovelovo poezijo, različne stile, torej ne samo konstruktivistično poezijo, ampak tudi baržunasto kraško liriko, ekspresionistično liriko in tudi knjigo, ki poleg poezije vsebuje tudi drugo njegovo delo, citate iz dnevnikov, pisem, njegovih esejističnih spisov in publicističnih tekstov, njegove pesmi v prozi. Ta knjiga je primerna tako za ljubitelje in poznavalce Kosovelove poezije kot za nekoga, ki ga ne dobro pozna, saj pokaže njegovo raznolikost ustvarjanja. Kljub temu da je umrl pri 22 letih, je njegov opus zelo obsežen. Knjigo Odprto.02 priporočam vsem bralcem. Izdali smo tudi eno tanjšo knjižico Človek, to je nova beseda; gre za izbor poezije, ki je nastal prav z inspiracijo v povezavi s covidom-19. Govori o tem, kaj nam lahko Kosovel sporoča preko svoje poezije v zvezi s to situacijo in krizo, v kateri smo se znašli v minulih dveh letih.

Še enkrat se vam zahvaljujem za sodelovanje; lepo mi je bilo z vami izvesti ta intervju.

 

Share on FacebookPin on PinterestTweet about this on TwitterPrint this page
(Visited 173 times, 2 visits today)